Jedro

Sodišče prve stopnje se bo moralo vsebinsko opredeliti do vprašanja, ali je bilo o tožbenem zahtevku, kakršnega tožnik uveljavlja v postopku II P 1923/2015, že pravnomočno razsojeno. Če je o predhodnem vprašanju na matičnem področju že odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče prekiniti postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo nepravdni postopek do pravnomočnosti odločitve v pravdni zadevi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani z opr. št. II P 1923/2015. 2. Predlagateljica se pritožuje zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). O zahtevku prvega nasprotnega udeleženca na ugotovitev neveljavnosti oporoke zapustnice A. A. je bilo že pravnomočno odločeno. Višina solastniških deležev na nepremičninah ni sporna, saj je bilo o tem vprašanju že pravnomočno odločeno s sklepom o dedovanju z opr. št. II D 101/2013. Ker niso izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka, je sodišče nepravilno uporabilo 206. člen ZPP. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Prvi nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev. Sklicuje se na oporoko z dne 2. 5. 1996. Zoper predlagateljico in drugega nasprotnega udeleženca je 20. 7. 2015 vložil tožbo zaradi ničnosti „hibne oblike pisca A. A. z dne 29. 10. 1998“. Ugotovljeno lastninsko stanje v postopku z opr. št. II D 101/2013 ne predstavlja pravnomočno razsojene stvari. Nepravilna je odločitev o vodenju ločenega postopka delitve za nepremičnino z ID znakom 000. 4. Drugi nasprotni udeleženec ni podal odgovora na predlagateljičino pritožbo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila oporoka A. A. z dne 29. 10. 1998 razglašena in upoštevana v zapuščinskem postopku, ki se je zaključil s sklepom o dedovanju z opr. št. II D 101/2013 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z opr. št. I Cp 2531/2013. Udeleženci tega postopka so na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju postali solastniki nepremičnin, ki so predmet delitve. Ker je prvi nasprotni udeleženec tekom tega postopka vložil tožbo zoper predlagateljico in drugega nasprotnega udeleženca na ugotovitev neveljavnosti zapustničine oporoke z dne 29. 10. 1998, bi moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali je bilo o takšnem tožbenem zahtevku že pravnomočno razsojeno tekom zapuščinskega postopka. Ker v izpodbijanem sklepu niso navedeni razlogi o tem vprašanju, ga ni mogoče preizkusiti. Zaradi kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je pritožbeno sodišče ugodilo predlagateljičini pritožbi in sklep razveljavilo ter vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

7. Sodišče prve stopnje se bo moralo vsebinsko opredeliti do vprašanja, ali je bilo o tožbenem zahtevku, kakršnega tožnik uveljavlja v postopku II P 1923/2015, že pravnomočno razsojeno. Če je o predhodnem vprašanju na matičnem področju že odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče prekiniti postopek.

8. Ker odločitev o ločenem obravnavanju predloga za delitev nepremičnine z ID znakom 000 (sklep z opr. št. N 214/2015-30 z dne 8. 10. 2015, list. št. 64) ni predmet tega pritožbenega postopka, niso relevantne navedbe prvega nasprotnega udeleženca, ki nasprotujejo takšni odločitvi.

9. Udeleženci niso priglasili stroškov pritožbenega postopka, zato je odločitev o pritožbenih stroških odpadla.