Jedro

Revident za svoje trditve o nastanku zelo hudih posledic ni predložil nobenih dokazov, niti ni predlagal izvedbe dokazov, na podlagi katerih bi lahko revizijsko sodišče presodilo, ali ima izpodbijana odločitev zanj res take posledice, da je izpolnjen pogoj iz 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik po odvetnici dne 8.10.2008 vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 3. točko 2. odstavka 83. člena ZUS-1 in navaja, da ima odločitev zanj zelo hude posledice, saj mu bo po razlastitvi ostala le hiša z zelo malo funkcionalnega zemljišča, na razlaščenem zemljišču pa naj bi tik ob njegovi hiši potekal promet. Odvzet mu bo vrt z vrtnimi lopami in igrišče za vnuke. Ta del zemljišča je zanj neprecenljive vrednosti, zato se ne strinja s cenitvijo zemljišča, kot jo je podal MOL. Razlastitev posledično pomeni tudi razvrednotenje njegove nepremičnine, saj odvzem vrta pomeni nenadomestljivo izgubo v smislu uporabnosti in uživanja nepremičnine.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Vič-Rudnik z dne 3.12.2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 20.2.2008. Upravni organ prve stopnje je z navedeno odločbo odločil, da se uvede razlastitveni postopek za razlastitev dela nepremičnine s parc. št. 20 k.o..., v izmeri cca. 254,00 m2, last razlastitvenega zavezanca (tožnika), v korist razlastitvene upravičenke Mestne občine L. (1. točka izreka), da je odločba podlaga za zaznambo uvedbe razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi (2. točka izreka), da do pravnomočno končanega razlastitvenega postopka ni dopusten promet z nepremičnino ali njeno bistveno spreminjanje, razen prodaje razlastitvenemu upravičencu oziroma ob njegovem soglasju tretji osebi, pravni posli sklenjeni v nasprotju s to prepovedjo so nični (3. točka izreka) in da je razlastitvena upravičenka dolžna razlastitvenemu zavezancu plačati stroške zastopanja v znesku 140,76 EUR, v 15 dneh (4. točka izreka). Tožena stranka je pritožbo tožnika zoper to odločbo zavrnila.

Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Takšnemu stališču je pritrdilo tudi Ustavno sodišče v sklepu št. Up-858/08-8 z dne 3.6.2008 (Uradni list RS, št. 62/2008).

Revident kot pogoj za dovoljenost revizije uveljavlja pogoj iz 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, ki je podan, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji revizijskega sodišča pa revident z navedbami v reviziji trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije ni izpolnil. Za svoje trditve namreč ni predložil nobenih dokazov niti ni predlagal izvedbo dokazov, na podlagi katerih bi lahko revizijsko sodišče presodilo, ali ima izpodbijana odločitev zanj res take posledice, da je izpolnjen pogoj iz 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Revidentova navedba, da mu bo po razlastitvi ostalo zelo malo funkcionalnega zemljišča, ni dovolj konkretizirana in tudi ni podprta z dokazi, na podlagi katerih bi revizijsko sodišče lahko presodilo, da gre v konkretnem primeru za razlastitev pretežnega dela funkcionalnega zemljišča. Ker na podlagi revidentovih navedb, ni mogoče ugotoviti, kakšna površina zemljišča bo po razlastitvi revidentu ostala v lasti, revizijsko sodišče tudi ne more presoditi navedb o zatrjevanih hudih posledicah, ki naj bi revidentu nastale z odvzemom vrta, vrtne lope in otroškega igrišča, kot tudi navedb o razvrednotenju zemljišča. Zatrjevano razvrednotenje pa bo revident lahko uveljavljal tudi v nadaljevanju postopka, ko se bo odločalo o sami razlastitvi in o višini odškodnine.

Glede na to, da revident ni izkazal zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče RS revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.