Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožnica zmotno meni, da bi sporazum glede izklicne cene ter način javne prodaje za oba solastniška deleža skupaj povzročilo oškodovanje stečajnih dolžnikov in da bi prišlo do nasprotja pravnih interesov upnikov v stečajnih postopkih nad dolžnico in A. A. Dosežena skupna prodajna cena za nepremičnino kot celoto bo namreč razdeljena med solastnika (oziroma stečajno maso vsakega od njiju) sorazmerno glede na solastniški delež posameznega dolžnika in s tem stečajna masa posameznega dolžnika ne more biti oškodovana.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje spremenilo načrt poteka stečajnega postopka tako, kot je navedeno v upraviteljem predlogu spremembe načrta poteka stečajnega postopka, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je bil objavljen dne 4. 1. 2022. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dolžnica zaradi „ugotovitve dejanskega stanja, nasprotovanju načinu prodaje premoženja in odprave nepravilnosti v zvezi z ZPP“. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da upraviteljev predlog spremembe načrta poteka stečajnega postopka z dne 3. 1. 2020 v celoti „zavrže“.
3. V odgovoru na pritožbo upravitelj meni, da je neutemeljena.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Iz upraviteljevega predloga spremembe poteka stečajnega postopka izhaja, da do 31. 12. 2021, kot je bilo predvideno v prvotnem predlogu načrta poteka stečajnega postopka, polovičnega lastninskega deleža nepremičnine stečajne dolžnice ni uspel prodati. Obe poskušeni prodaji na javni dražbi - prva dne 27. 1. 2021, druga pa dne 6. 7. 2021 sta bili neuspešni. Navedenih dejstev pritožnica ne prereka. Ker se je v letu 2021 začel stečajni postopek tudi nad A. A., ki je solastnik druge polovice preostalega dela nepremičnine, je po stališču upravitelja smiselna skupna prodaja nepremičnine v obeh stečajnih postopkih. Navedene okoliščine pa so bile razlog za nedokončanje stečajnega postopka do predvidenega roka 31. 12. 2021. S spremembo načrta poteka stečajnega postopka upravitelj predvideva izvedbo opravil - preizkus prijavljenih terjatev do 31. 3. 2022, prodajo dolžničinega premoženja do 30. 9. 2022, izdelavo načrta razdelitve stečajne mase do 30. 11. 2022 in zaključek stečajnega postopka do 31. 12. 2022. 6. Načrt poteka stečajnega postopka je potreben zaradi spremljanja in nadziranja dela upravitelja v zvezi z unovčenjem in razdelitvijo stečajne mase, upoštevaje pri tem načela hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP) in zagotavljanje najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). Sodišče zato presoja, ali se upravitelj pri svojem delu drži v načrtu predvidenih rokov izvedbe posameznih potrebnih procesnih dejanj za uspešno izvedbo stečajnega postopka in v primeru njihove prekoračitve, ali so podani objektivni razlogi za prekoračitev, ki utemeljujejo podaljšanje rokov in s tem spremembo načrta poteka stečajnega postopka.
7. Prvostopenjsko sodišče je sledilo upraviteljevemu predlogu spremembe načrta poteka stečajnega postopka. Ugotovilo je, da vzroki, zaradi katerih upravitelj unovčenja premoženja stečajne dolžnice ni mogel opraviti v rokih, predvidenih v osnovnem načrtu poteka stečajnega postopka, ne izvirajo iz sfere upravitelja. Za izpodbijano odločitev je na podlagi navedenih dejstev imelo podlago v tretjem odstavku 321. člena ZFPPIPP. Menilo je namreč, da je v primerih solastniških deležev iste nepremičnine organizacija skupne oziroma hkratne prodaje le-teh najbolj smotrna in ekonomična, v sodni praksi pa tudi sicer je polno uveljavljena.
8. Pritožnica zmotno meni, da bi sporazum glede izklicne cene ter način javne prodaje za oba solastniška deleža skupaj povzročilo oškodovanje stečajnih dolžnikov in da bi prišlo do nasprotja pravnih interesov upnikov v stečajnih postopkih nad dolžnico in A. A. Dosežena skupna prodajna cena za nepremičnino kot celoto bo namreč razdeljena med solastnika (oziroma stečajno maso vsakega od njiju) sorazmerno glede na solastniški delež posameznega dolžnika in s tem stečajna masa posameznega dolžnika ne more biti oškodovana.
9. Vprašanje dogovorjene izklicne oziroma izhodiščne cene za celotno nepremičnino in način prodaje pa je stvar odločanja sodišča v sklepu o prodaji v posameznem stečajnem postopku in ne odločanja o spremembi načrta poteka stečajnega postopka.
10. Izrecno izpostavljeni pritožbeni razlogi so se izkazali na neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).