Jedro

Pri objektivnem pogoju za odobritev brezplačne pravne pomoči gre za obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pri tem sicer ne gre za podroben vsebinski preizkus zadeve, vendar pa mora organ, če je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogojev 24. člena ZBPP, pojasniti v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1571/2014-2 z dne 12. 11. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od prejema te sodbe, po poteku tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku opr. št. II P 1150/2007 za vložitev pritožbe zoper prvostopno sodbo. V obrazložitvi odločbe navaja, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Navedeno ugotovitev je tožena stranka sprejela na podlagi listin, ki jih je predložil tožnik ter sodbe II P 1150/2007 z dne 16. 9. 2014. Z navedeno sodbo je bilo odločeno, da mora prosilec tožnikoma v pravdnem postopku plačati znesek 58.456,05 EUR ter da se je dolžan izseliti iz hiše na naslovu …. Organ za brezplačno pravno pomoč se v celoti strinja z ugotovitvami pravdnega sodišča, saj je najemna pogodba z dne 8. 3. 1996, na podlagi katere se je najemnina odplačevala z nudenjem pomoči in oskrbo najemodajalke, prenehala s smrtjo najemodajalke A.A. dne 3. 6. 2002. Ker tožnik po smrti najemodajalke ni sklenil nove najemne pogodbe z dediči, poseduje nepremičnino nezakonito in brez pravnega naslova. Zato lahko lastnik nepremičnine kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja, prav tako pa tudi lahko zahteva plačilo uporabnine za čas, ko nepremičnino zaseda brez pravnega naslova. Organ za brezplačno pravno pomoč zato v celoti pritrjuje odločitvi pravdnega sodišča ter se v celoti sklicuje na sodbo II P 1150/2007, ki je jasno in nedvoumno argumentirana. Posledično tožena stranka zaključuje, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je ni razumno sprožati, zato ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbi ugovarja kršitev materialnega prava, bistveno kršitev določb postopka ter nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Tudi v primeru, če tožnik nima več pravnega naslova za prebivanje v stanovanjski hiši, je najemnina določena nepravilno in previsoko. Že v pravdnem postopku je podal številne obrazložene pripombe na mnenje izvedenke, na katere pa ta ni odgovorila, prav tako je sodišče dokazni predlog za postavitev novega izvedenca brez obrazložitve zavrnilo. Tako ne izvedenka in ne sodišče v sodbi nimata razlogov oziroma odgovorov na obrazložene pripombe tožnika. Izvedenka je v svojem mnenju ocenila njegova vlaganja v sporno hišo na znesek 41.413,22 EUR, medtem ko je sodišče priznalo vlaganja le v višini 1.229,68 EUR, o tem pa v sodbi sploh ni obrazložitve. Zadeva tako ni očitno nerazumna, prav tako pa je pomembna za tožnikov osebni in socialno ekonomski položaj, saj je sodišče naložilo tožniku v plačilu 58.456,05 EUR. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru v postopku zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine ter plačila uporabnine. Po stališču tožene stranke tožnik nima možnosti za uspeh v postopku pritožbe, zato ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. ZBPP v 24. členu določa, da je treba pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Po presoji sodišča je utemeljen tožbeni ugovor, da izpodbijana odločba, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo, nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Pri objektivnem pogoju za odobritev brezplačne pravne pomoči gre za obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pri tem sicer ne gre za podroben vsebinski preizkus zadeve, vendar pa mora organ, če je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogojev 24. člena ZBPP, pojasniti v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

V obravnavani zadevi gre za vprašanje razumnosti oziroma verjetnosti izgleda za uspeh pritožbe tožnika zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine ter plačila uporabnine. Glede navedenega pa je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da se v celoti strinja z ugotovitvami prvostopnega sodišča, da je najemna pogodba prenehala s smrtjo najemodajalke, zaradi česar tožnik prebiva v sporni nepremičnini brez pravnega naslova, ter da se v celoti sklicuje na sodbo opr. št. II P 1150/2007. Takšna obrazložitev pa ne ustreza standardom obrazložene odločbe (pri tem tožena stranka zahtevka za plačilo uporabnine sploh ne omenja). Organ, ki je pristojen za odločanje o brezplačni pravni pomoči, je dolžan v postopku upoštevati tudi določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Po določbi 214. člena ZUP mora organ, ki odloča o kakšni pravici ali obveznosti stranke, v obrazložitvi odločbe med drugim poleg kratke obrazložitve strankinega zahtevka tudi navesti ugotovljeno dejansko stanje, dokaze, na katero je to oprto, razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki glede na dejansko stanje narekujejo odločitev v izreku odločbe ter razloge, zakaj ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke. Po 10. členu ZUP odloči pooblaščena uradna oseba po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Zgolj z navajanjem tožene stranke, da na podlagi sodbe sodišča v konkretni zadevi meni, da zahteva prosilca nima verjetnega izgleda za uspeh, pa ni zadoščeno navedenim standardom po argumentirani obrazložitvi, saj taka odločba stranki ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva, prav tako sodišče ne more preizkusiti pravilnosti in zakonitosti odločbe. Navedena kršitev pa po določbi drugega odstavka 237. člena ZUP pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

Ob ugotovljeni kršitvi pravil postopka sodišče tudi pripominja, da ZBPP v 24. členu poleg razumnosti zadeve oziroma verjetnega izgleda za uspeh govori tudi o pomembnosti zadeve za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma ali je zadeva za prosilca življenjskega pomena. Navedenih okoliščin pa tožena stranka ni ugotavljala.

Po vsem navedenem je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki, da opravi ponovni postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka ugotovitvi vsa relevantna dejstva v smislu 24. člena ZBPP ter nato svojo odločitev obrazložiti v skladu z določbo 214. člena ZUP.

Glede na to, da je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povrnitve stroškov postopka v pavšalnem znesku, ki v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu znaša 285,00 EUR, glede na to, da je sodišče odločilo o zadevi na seji, tožnika pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica.