Jedro

Prvi pogoj, ki mora biti izpolnjen, da sme sodišče izdati zamudno sodbo, je pravilno vročena tožba. Pravilna vročitev zajema vročitev tožbe z vsemi njenimi prilogami in pozivom tožencem na odgovor z opozorilom, da bo v primeru, da ne bodo pravočasno odgovorili na tožbo ali da odgovor na tožbo ne bo obrazložen, izdalo sodbo, s katero bo ugodilo tožbenemu zahtevku (277. člen ZPP). Navedeno velja tudi za vročitev vsake nadaljnje spremembe tožbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da je tožnica lastnica nepremičnine s parc. št. /16, k. o. X, in sicer na deležu prve toženke do 1/10, druge toženke do 1/10, tretjega toženca do 1/30, četrtega toženca do 1/30, pete toženke do 1/30 in šeste toženke do 1/10. 2. Toženci, razen druge toženke, vlagajo pritožbo iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (prvi in drugi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano zamudno sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrže oz. v celoti zavrne s stroškovno posledico, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pogoja iz 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP nista izpolnjena. Iz dopisa A. C. (B3) izhaja, da je bil 7. 5. 1984 še lastnik sporne nepremičnine in je leta 1971 ni prodal tožnici, kot slednja trdi v tožbi. Sodišče po prvotni tožbi z dne 20. 9. 2002 zamudne sodbe ni moglo izdati, ker se je tožbeni zahtevek glasil tako, da je tožena stranka dolžna izstaviti za vknjižbo lastninske pravice primerno listino - vse tožene stranke skupaj in ne vsaka za svoj delež, nekatere od njih pa so odgovorile na tožbo. Glede na postavljen zahtevek je zadoščalo, da je zahtevku nasprotovala že ena tožena stranka. Glede na vsebino tožbenih trditev in tožbeni zahtevek so bili toženci enotni sosporniki, saj se ugotovitveni zahtevek ni nanašal na posamezni solastniški delež, ampak na parcelo kot celoto. Ko je tožnica spremenila tožbeni zahtevek v vlogi z dne 25. 2. 2014, tako da so prej enotni sosporniki postali navadni sosporniki, je začel teči nov rok za odgovor na tožbo. Sodišče je spremembo tožbe poslalo toženim strankam z dopisom z dne 27. 5. 2014, v katerem jih ni pozvalo, da odgovorijo na spremenjeno tožbo, temveč le, da sporočijo, ali pripoznajo zahtevek. Ni jim dalo pravilnega pravnega pouka, zato je bistveno kršilo postopek. Tožene stranke so na poziv sodišča odgovorile v danem roku v vlogi z dne 9. 6. 2014 in navedle, da tožnica zadnjih 40 let ni izvajala nobenih aktivnosti na sporni nepremičnini; če pa bi jih, bi ji to oporekali. Tožene stranke so v celoti oporekale tožbenemu zahtevku, zato niso podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Druga toženka je 21. 9. 2014 umrla in ji sodbe ni bilo mogoče vročiti, slednja tudi ni več zemljiškoknjižna lastnica 1/10 nepremičnine. Sodišče toženih strank ni vabilo na obravnavo 27. 5. 2014, niti 1. 7. 2014, s čemer jim je onemogočilo sodelovanje v postopku in s tem bistveno kršilo postopek. Sodišče je bistveno kršilo postopek po 7., 8. in 15. točki (pravilno: drugega odstavka) 339. člena ZPP.

3. Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče povzema potek procesnih dejanj, relevantnih za odločitev v tej zadevi: - tožnica je 6. 11. 2002 vložila tožbo na ugotovitev, da je lastnica nepremičnine s parc. št. 1/16, k. o. X in da ji je tožena stranka dolžna izstaviti za vknjižbo primerno listino; - sodišče prve stopnje je 11. 11. 2002 pozvalo toženo stranko, da odgovori na tožbo, pri čemer jo je opozorilo, da bo v nasprotnem primeru izdalo zamudno sodbo. Nekateri od prvotnih tožencev so nanjo odgovorili; - sodišče prve stopnje je v prvem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije z obrazložitvijo, da bi lahko na pasivni strani nastopali le vsi solastniki, saj gre za enotne in nujne sospornike. Pritožbeno sodišče je nato navedeno odločitev razveljavilo in zavzelo stališče, da pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini na podlagi priposestvovanja solastnikov ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo njihovo enotno obravnavanje; - tožnica je v vlogi z dne 26. 2. 2014 spremenila tožbo, tako da se je tožbeni zahtevek glasil na ugotovitev, da je lastnica nepremičnine, in sicer na deležih posameznih solastnikov,(1) ki jih je v nadaljevanju tožbenega zahtevka povzela, medtem ko je umaknila tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine; - sodišče prve stopnje je 27. 5. 2014 tožencem poslalo vlogo s spremembo tožbe skupaj z dopisom, v katerem jih je pozvalo, da v roku petnajst dni sodišču sporočijo, ali pripoznavajo zahtevek tožnice na njihovih deležih. Nanj so z izjemo druge toženke pravočasno odgovorili v enotni vlogi, in sicer da tožbenega zahtevka ne pripoznavajo, da so na navedeni nepremičnini pridobili lastninsko pravico z dedovanjem in da tožnica na sporni nepremičnini v zadnjih 40 letih ni izvajala nobenih aktivnosti.

6. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku izdalo zamudno sodbo, v kateri se je sklicevalo na pravni pouk, ki ga je toženi stranki dalo leta 2002, ko ji je v odgovor vročalo tožbo s prvotno vsebino. Z njim jo je ustrezno opozorilo na posledico - izdajo zamudne sodbe - če ne bo v roku 30 dni odgovorila nanjo. Nasprotno ob vročitvi spremenjene tožbe leta 2014 tožencev ni ponovno opozorilo na nastop te posledice v primeru njihovega neodgovora, temveč jih je pozvalo, naj sporočijo, ali pripoznavajo tožbeni zahtevek. Na dopis so toženci, z izjemo druge toženke, v danem petnajstdnevnem roku podali nikalen odgovor. Torej jim nikakor ne moremo očitati pasivnosti, ki bi sicer narekovala izdajo zamudne sodbe.

7. Prvi pogoj, ki mora biti izpolnjen, da sme sodišče izdati zamudno sodbo, je pravilno vročena tožba. Pravilna vročitev zajema vročitev tožbe z vsemi njenimi prilogami in pozivom tožencem na odgovor z opozorilom, da bo v primeru, da ne bodo pravočasno odgovorili na tožbo ali da odgovor na tožbo ne bo obrazložen, izdalo sodbo, s katero bo ugodilo tožbenemu zahtevku (277. členom ZPP).(2) Navedeno velja tudi za vročitev vsake nadaljnje spremembe tožbe.(3)

8. Ker toženci niso bili ustrezno pozvani, naj odgovorijo na spremenjeno tožbo, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, zato je utemeljen pritožbeni očitek tožencev, da je podana kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Napačen pravni pouk ne more biti v škodo tožencev, ki se po njem ravnajo, zato je sodišče z izdajo zamudne sodbe kršilo njihovo pravico do izjave v postopku, saj jim je odvzelo možnost odgovora na tožbo v pravem pomenu, ki bi temeljil na zavedanju o posledicah, če na spremenjeno tožbo ne bodo odgovorili, in tudi nadaljnjega sodelovanja v postopku. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče, še preden je vročilo spremenjeno tožbo tožencem, vabilo na narok za glavno obravnavo le takratnega toženca M. U., ostalih tožencev pa ne. Glede na navedeno je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker odprava ugotovljene kršitve glede na njeno naravo ni mogoča (prvi odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje vsem tožencem, tudi dedičem po pokojni drugi toženki D. P., ponovno vroči spremembo tožbe z ustreznim poukom. Sodišče naj nato izpelje postopek in ponovno odloči o tožbenem zahtevku, pri čemer naj upošteva, da so toženci navadni sosporniki, zato se postopanje vsakega od njih presoja ločeno, in je zoper vsakega od njih možna drugačna odločitev.

10. Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo odločitev že iz navedenega razloga, se do ostalih pritožbenih navedb (glede neizpolnjenosti pogojev za izdajo zamudne sodbe iz 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP) ni opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Deleži posameznih solastnikov na sporni nepremičnini so bili določeni že od vsega začetka postopka.

Op. št. (2): Primerjaj sodbo VS RS II Ips 245/2008 z dne 16. 6. 2011. Op. št. (3): Primerjaj odločbo Up-349/04 z dne 10. 7. 2006, v kateri je Ustavno sodišče RS zavzelo stališče, da bi moralo sodišče ob vročitvi tožbe, ki se je v izreku razlikovala od prvotne, toženca ponovno opozoriti na možnost izdaje zamudne sodbe.