Jedro

V obravnavani zadevi je sicer ugotoviti, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ostravi (Republika Češka) opr. št. 32Sm 36/2005-11 z dne 28. 2. 2005 ter potrdila o izvršljivosti tega sodišča, izdanega po 54. členu Bruseljske uredbe na obrazcu iz Priloge V te uredbe, vendar pa pred vložitvijo izvršilnega predloga ni predlagal skladno s prvim odstavkom 39. člena Bruseljske uredbe in na tej osnovi enako z 42.b členom ZIZ predvidenega postopka za potrditev izvršljivosti tuje sodne odločbe, ki v Republiki Sloveniji poteka pred okrožnim sodiščem, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva temu sodišču vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo z dne 26. 2. 2015. 2. Zoper takšno odločitev se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Opozarja, da četudi je bil izvršilni predlog upnika formalno pomanjkljiv, ker upnik naj ne bi predložil izvršilnega naslova, kot to določa ZIZ, bi sodišče s takim predlogom moralo ravnati kot z nepopolno vlogo. V nobenem primeru pa ga ne bi smelo zavrniti, temveč kvečjemu zavreči. Izpostavlja, da se je v zvezi z vprašanjem, ali je predlog za izvršbo, kateremu je priložen izvršilni naslov v nepravilni obliki, nepopoln ali neutemeljen, opredelilo že tudi Vrhovno sodišče RS s pravnim mnenjem z dne 30. 6. 2004 številka VS037200. Iz obrazložitve tega izhaja, da je izvršilni naslov procesna predpostavka izvršilnega postopka in če ta ni podana, se predlog za izvršbo zavrže. Izenačilo je namreč predloge, katerim izvršilni naslov sploh ni predložen in predloge, h katerim izvršilni naslov ni predložen v zakonsko zahtevani obliki, zavzelo pa je stališče, da je potrebno predlog za izvršbo v obeh primerih zavreči. V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo izvršilnega predloga meritorno odločilo, kar upniku onemogoča, da bi predlog za izvršbo lahko ponovno vložil, kar zanj predstavlja hujšo posledico kot zavrženje predloga, ko je mogoče izvršilni predlog vložiti znova. Ker torej upnik predlogu o izvršbi ni predložil ustreznega izvršilnega naslova, je predlog formalno pomanjkljiv in bi ga sodišče prve stopnje moralo zavreči in ne zavrniti. Glede na navedeno upnik sodišču druge stopnje predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za izvršbo zavrže, podrejeno pa naj ga razveljavi in zadevo sodišču prve stopnje vrne v novo odločanje, dolžniku pa naloži plačilo upnikovih pritožbenih stroškov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa je v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ, pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu sodišče druge stopnje procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, sicer ne ugotavlja, pravilno pa pritožba opozarja na formalno pomanjkljivost upnikovega izvršilnega predloga. Ker je zaradi navedenega z njim potrebno postopati kot z nepopolno vlogo skladno s 108. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je bila potrebna odločitev kot izhaja iz zgornjega izreka.

5. Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Po drugem odstavku tega člena so izvršilni naslov izvršljiva sodna odločba ali sodna poravnava ter izvršljiv notarski zapis (1. in 2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ), prav tako pa tudi druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov (3. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ).

6. V obravnavanem primeru je upnik predlog za izvršbo vložil na podlagi tuje sodne odločbe, to je sodbe Okrožnega sodišča v Ostravi opr. št. 32Sm 36/2005-11 z dne 28. 2. 2005 zaradi plačila glavnice v višini 260.531,64 EUR s pripadki, skupaj s potrdili iz 54. ter 58. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju odločb v civilnih in gospodarskih zadevah - v nadaljevanju Bruseljska uredba (priloga A2 in A3) ter overjene pogodbe o prenosu terjatve z dne 17. 4. 2007 (priloga A4) ter o prenosu pravic iz menice z dne 4. 9. 2013 (priloga A5). Zaključek sodišča prve stopnje, da s predložitvijo navedenih listin upnik ni predložil izvršilnega naslova v zakonsko zahtevani obliki iz 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi s 42.b členom ZIZ, je sicer pravilen in mu pritožba niti ne oporeka.

7. Kot podrobneje pojasnjeno že v izpodbijanem sklepu, je problematiko priznanja in izvršitve sodne odločbe na območju Evropske unije potrebno obravnavati skladno z Bruseljsko uredbo in Uredbo Evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov. Bruseljska uredba v primerjavi z Zakonom o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) olajšuje tako vsebinske pogoje za priznanje kot poenostavlja sam postopek priznanja in izvršitve. Še zmeraj pa ohranja temeljno načelo mednarodnega zasebnega prava, da se v državi izvršbe tujo sodno odločbo prizna in izvrši le, če izpolnjuje pogoje za priznanje (33. člen, 34. člen in 35. člen Bruseljske uredbe). Skladno s prvim odstavkom 38. člena Bruseljske uredbe se sodna odločba, izdana v državi članici in izvršljiva v tej državi članici, izvrši v drugi državi članici, ko je na zahtevo katere koli od zainteresiranih strank razglašena za izvršljivo v tej državi članici. Skladno s prvim odstavkom 39. člena Bruseljske Uredbe se zahteva za izvršitev vloži pri sodišču ali pristojnem organu iz seznama v Prilogi II, kjer je kot pristojni organ za odločanje o zahtevi za izvršitev tuje sodne odločbe iz druge države članice v Republiki Sloveniji določeno okrožno sodišče. Za postopek vložitve zahteve se skladno z določbo prvega odstavka 40. člena Bruseljske uredbe uporablja pravo države članice, v kateri se zahteva izvršitev, zahtevi pa se priložijo listine iz 53. člena Bruseljske uredbe. Ta zahteva predložitev izvoda sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njegove verodostojnosti ter potrdila iz 54. člena Bruseljske uredbe, ki ga sodišče ali pristojni organ države članice, v kateri je bila izdana sodna odločba, izda kot potrdilo na standardnem obrazcu iz priloge V k Bruseljski uredbi.

8. V obravnavani zadevi je sicer ugotoviti, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ostravi (Republika Češka) opr. št. 32Sm 36/2005-11 z dne 28. 2. 2005 ter potrdila o izvršljivosti tega sodišča, izdanega po 54. členu Bruseljske uredbe na obrazcu iz Priloge V te uredbe, vendar pa pred vložitvijo izvršilnega predloga ni predlagal skladno s prvim odstavkom 39. člena Bruseljske uredbe in na tej osnovi enako z 42.b členom ZIZ predvidenega postopka za potrditev izvršljivosti tuje sodne odločbe, ki v Republiki Sloveniji poteka pred okrožnim sodiščem, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče. 9. Upnik bi izvršbo v Republiki Sloveniji lahko uspešno predlagal tudi na podlagi evropskega naloga za izvršbo, ki možnost izvršbe sodne odločbe izdane v eni državi članici zagotavlja širše, v vseh drugih državah članicah. Izdajo tega bi upnik skladno z Uredbo Evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov ob izpolnjevanju pogojev iz te uredbe lahko pridobil že v državi članici izvora sodne odločbe, vendar pa takšne kvalificirane listine upnik predmetnemu predlogu za izvršbo ni priložil. 10. Četudi upnik ne oporeka pravilnim prvostopenjskim zaključkom, da ni predložil izvršilnega naslova v obliki, kot se zahteva skladno s 3. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi s 42.b členom ZIZ, pa v pritožbi pravilno opozarja, da je zaradi navedenega njegov predlog za izvršbo formalno pomanjkljiv, kar pa ne dopušča meritorne presoje njegove utemeljenosti, ki se v izpodbijanem sklepu odraža z odločitvijo o zavrnitvi predlagane izvršbe. Vrhovno sodišče RS je v načelnem pravnem mnenju, sprejetem na občni seji 30. 6. 2004, namreč kot nevzdržno označilo stališče, da izvršilni naslov priložen v obliki, ki ne ustreza zakonski zahtevi, kakršen je predložen tudi v obravnavanem primeru, predstavlja substančno predpostavko izvršbe. Na osnovi prevladujočih naziranj tako v sodni praksi kot v okviru pravne teorije je zavzelo stališče, da gre v primeru nepredložitve izvršilnega naslova k predlogu za izvršbo v zakonsko zahtevani obliki ob vložitvi predloga za izvršbo za procesno in ne za materialnopravno predpostavko izvršbe. Pomanjkanje procesno pravnih predpostavk kot formalna pomanjkljivost izvršilnega predloga pa lahko vodi le v zavrženje tega predloga, ki za upnika v odnosu do zavrnitve predloga za izvršbo, ki kot vsebinska odločitev o utemeljenosti tega predloga ustvarja učinke že pravnomočno odločene stvari (res iudicata), predstavlja milejšo sankcijo, ki omogoča vnovično vložitev izvršilnega predloga.

11. Z ozirom, da formalna pomanjkljivost izvršilnega predloga, kot je ugotovljena v obravnavani zadevi, narekuje postopanje sodišča kot z nepopolno vlogo ob uporabi določbe 108. člena ZPP na temelju 15. člena ZIZ, je sodišče druge stopnje pritožbi upnika skladno s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot utemeljeni ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo sodišču prve stopnje vrnilo v nov postopek.

12. Sodišče prve stopnje bo v novem postopku glede na v zgornji obrazložitvi izražena stališča, s predmetnim predlogom za izvršbo ravnalo kot z nepopolno vlogo ter pozvalo upnika, da ga v postavljenem roku ustrezno dopolni tako, da sklepu o izvršbi priloži izvršilni naslov v kvalificirani obliki skladno s 3. točko 17. člena ZIZ v zvezi z 42.b členom istega zakona (prvi in drugi odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Šele v kolikor upnik predloga za izvršbo v smislu zgoraj navedenega ne bi ustrezno dopolnil, bo sodišče prve stopnje imelo podlago za postopanje skladno s petim odstavkom 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za končno odločbo.