Jedro

V praksi in teoriji ni sporno, da gre v primeru, ko je predloženo premalo število vlog, za pomanjkljivost, ki vodi k zavrženju vloge po 5. odstavku 108. člena ZPP. Ker gre za izrazito rigorozno posledico te pomanjkljivosti, se seveda zastavlja vprašanje, ali ne gre pri tem za nesorazmeren poseg v strankino pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave).

Namen določbe je jasen: stranke naj poskrbijo za to, da bo sodišče lahko nudilo sodno varstvo (tudi) v skladu s pravico nasprotne stranke do izjave in v ustrezno koncentriranem postopku. Zato morajo stranke gradivo pripraviti tudi v skladu z zahtevo iz 106. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo vlogo tožeče stranke z dne 26. 3. 2014. Tako je storilo, ker tožeča stranka ni vložila zadostnega števila vlog. Posledično je z II. točko izreka sklep o izvršbi razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku ter tožbo zavrglo.

2. Proti sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Priznava napako in sodišče prosi, naj vseeno ponovno obravnava zadevo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po tem, ko je bila tožeča stranka pozvana, naj tožbo dopolni, ter tako dopolnjeno v dveh izvodih v danem roku predloži sodišču, je sodišču poslala le en izvod svoje vloge. Zahteva po vložitvi dveh izvodov je bila utemeljena na pravilu iz 106. člena ZPP(1).

5. V praksi in teoriji (2) ni sporno, da gre v primeru, ko je predloženo premalo število vlog, za pomanjkljivost, ki vodi k zavrženju vloge po petem odstavku 108. člena ZPP. Ker gre za izrazito rigorozno posledico te pomanjkljivosti, se seveda zastavlja vprašanje, ali ne gre pri tem za nesorazmeren poseg v strankino pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave).

6. Namen določbe je jasen: stranke naj poskrbijo za to, da bo sodišče lahko nudilo sodno varstvo (tudi) v skladu s pravico nasprotne stranke do izjave in v ustrezno koncentriranem postopku. Zato morajo stranke gradivo pripraviti tudi v skladu z zahtevo iz 106. člena ZPP.

7. Ker gre pri zavrženju za izrazito strogo sankcijo, če stranka ne ravna v skladu s to zahtevo, mora biti zanjo izpolnjen še dodaten pogoj: to je, da je stranka opozorjena na to, kako mora ravnati ter tudi na posledico, ki jo bo zadela, če bo ravnala drugače. 8. Ta pogoj je bil z izdajo in vročitvijo sklepa, opr. št. P 28/2014-II-16 z dne 13. marec 2014 izpolnjen. Uzakonitev tega pogoja (drugi odstavek 108. člena ZPP) naj prepreči pretogo procesno ureditev, ki bi sankcionirala običajne življenjske spodrsljaje, pomote ipd. To velja tudi za takšen primer, kot je obravnavan, ko se je namreč postopek začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodišče je namreč stranko konkretno pozvalo, naj stori tisto, kar ji nalaga že sam zakon. S tem je sodišče omililo trdoto sicer veljavnega načela ignorantia iuris nocet. 9. Več kot eno opozorilo na posledico bi preseglo varstvo pred pretirano strogo procesno posledico. Iz tega razloga lahko pritožbeno sodišče pritožnici, ki se svoje napake iskreno zaveda in sodišče zgolj prosi, naj ji da še eno priložnost, odgovori le to, da bi to preseglo pooblastila sodišča in bi bilo zato tudi v nasprotju z ustavnim načelom pravne države (2. člen Ustave).

10. Ker pritožba ni utemeljena in tudi niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi procesnega pooblastila iz 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

(1) Glej Nina Betetto v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Ljubljana 2005, 1. knjiga, stran 434. (2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo – ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa).