Jedro

Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. To pomeni, da bi sodišče prve stopnje z vročitvijo pravnomočnega sklepa o rubežu na podlagi verodostojne listine dolžnikovemu dolžniku s svojo oblastno funkcijo prepovedalo tujemu subjektu določena pravna dejanja. Dejansko bi na ozemlju tuje države izvajalo svojo sodno oblast.

Izrek

I. Pritožba dolžnika se zavrže. II. Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ustavilo izvršbo na drugo denarno terjatev. Ugotovilo je, da je upnik v predlogu za izvršbo navedel več sredstev, med drugim denarno terjatev, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika A. A. Sodišče je v avtomatiziranem postopku izdalo sklep o izvršbi, s katerim je dovolilo predlagano izvršbo. Ob vročanju pravnomočnega sklepa o izvršbi pa se je izvršba z navedenim izvršilnim sredstvom ustavila zaradi mednarodne nepristojnosti, zato sklep o izvršbi ni bil poslan dolžnikovemu dolžniku. Pri izvršbi na terjatev, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika, ki ima sedež na Češkem, gre za spor z mednarodnim elementom, saj je upnik predlagal izvršbo z rubežem in prenosom terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika, torej na premoženje, ki ga ima dolžnik v tujini. Za dovolitev in opravo izvršbe na denarno terjatev, ki jo ima dolžnik predmetne zadeve zoper svojega dolžnika s sedežem na Češkem, je izključno pristojno češko sodišče (sklep VSC I Ip 542/2015). Z rubežem je že opravljeno neposredno dejanje izvršbe, saj ima vročitev sklepa o rubežu učinek rubeža. S tem se posega v suverenost druge države, ki ima izključno pristojnost za izvajanje sodne oblasti na svojem ozemlju.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata ločeni, a vsebinsko enaki, pritožbi stranki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbah navajata, da ima dolžnikov dolžnik A. A. sedež in poslovni naslov resda v tujini na Češkem, a njegovo premoženje, po katerem je želel poseči upnik z izvršbo v tem primeru, ni v tujini. Gre za terjatev, ki je vidna na poslovnem računu dolžnikovega dolžnika, kar pomeni, da so denarna sredstva na nekem računu, pri čemer se ne ve kje točno se nahajajo. Ve se le kje se nahaja dolžnikov dolžnik. Ključno je, da je celoten sklep o izvršbi, torej tudi v delu, kjer je sodišče dovolilo izvršbo na drugo denarno terjatev, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika, postal pravnomočen in izvršljiv 28. 12. 2021. To pomeni, da je sodišče že odločilo o predlogu upnika, da dovoli izvršbo na drugo denarno terjatev s sklepom o izvršbi. Odločitev je pravnomočna in je sodišče ne more več spreminjati ali posegati v pravnomočno sodno odločbo, saj je to nezakonito (ne bis in idem).

3. Dolžnik ni odgovoril na pritožbo upnika, ta pa ne na pritožbo dolžnika.

4. Pritožba dolžnika ni dovoljena, pritožba upnika ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, z odločitvijo se zoper njega ne bo nadaljeval postopek prisilne izterjave in odločitev je izključno v njegovo korist.1 Zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj se je ustavila le izvršba.2 Sodišče druge stopnje je zavrglo pritožbo dolžnika (352. člen ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je upnik predlagal izvršbo med drugim na denarno terjatev, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika, ta pa ima sedež na Češkem (1. in 2. točka obrazložitve sklepa). Tako predlagano izvršbo je sodišče tudi pravnomočno dovolilo.

7. Pravilno se je sodišče prve stopnje sklicevalo na izvršilna dejanja po 104. členu ZIZ, ko se izvršba na denarno terjatev opravlja z rubežem in prenosom, če ni v zakonu za posamezne primere drugače določeno. Utemeljeno se je sklicevalo tudi na 107. člen ZIZ, ki določa učinek rubeža denarne terjatve: s sklepom, s katerim dovoli rubež denarne terjatve (sklep o rubežu), prepove sodišče dolžnikovemu dolžniku poravnati terjatev dolžniku, dolžniku pa prepove terjatev izterjati, in sicer tudi iz zastave, ki je bila dana v njeno zavarovanje, ali kako drugače z njo razpolagati. Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. To pomeni, da bi sodišče prve stopnje z vročitvijo pravnomočnega sklepa o rubežu na podlagi verodostojne listine dolžnikovemu dolžniku s svojo oblastno funkcijo prepovedalo tujemu subjektu določena pravna dejanja. Dejansko bi na ozemlju tuje države izvajalo svojo sodno oblast. Še bolj očitno bi bilo, če bi bila dovoljena izvršba na denarna sredstva dolžnika na računu v tujini. Ta izvršba je le specialna oblika izvršbe na denarno terjatev dolžnika, ki jo ima do svojega dolžnika – svoje organizacije za plačilni promet, pri kateri ima odprt račun. V skladu s prvim odstavkom 138. člena ZIZ sodišče s sklepom o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, naloži organizaciji za plačilni promet naj blokira dolžnikova sredstva na vseh računih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa ta znesek izplača upniku. Za tako dovoljeno izvršbo na denarna sredstva na dolžnikovem računu v tujini je izključno pristojno tuje sodišče.3

8. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi z vročanjem pravnomočnega sklepa o rubežu denarne terjatve dolžnikovemu dolžniku v tujino poseglo v suverenost Češke Republike, za kar pa ne bi bilo pristojno, temveč je v skladu s 5. točko 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev) za to izključno pristojno češko sodišče.4

9. Upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da s tem spreminja oziroma posega v pravnomočno sodno odločitev, da gre za oviro ne bis in idem, da se pristojnost po pravnomočnem sklepu o izvršbi ustalila. Izvršba je bila dovoljena v avtomatiziranem postopku, brez presoje mednarodne pristojnosti za eno od predlaganih sredstev. Sodišče prve stopnje je pravilno ustavilo izvršbo na drugo denarno terjatev dolžnika do njegovega dolžnika. Situacija je primerljiva, kot če upnik v zakonskem roku ne bi predlagal prenosa terjatve - tedaj sodišče ustavi izvršbo v skladu s tretjim odstavkom 104. člena ZIZ. Upnik bo moral pred češkim sodiščem doseči legitimacijo za tožbo zoper dolžnikovega dolžnika.

10. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Sklep VSM I Ip 948/2014. 2 Sklep VSL I Ip 134/2019. 3 Sklep VSL II Ip 2486/2014. 4 Sklep VSC I Ip 542/2015.