Jedro

Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje preveliko težo dalo logističnim vidikom matere, torej prevozu otrok, ki jih opravi mati, kot pa socialni vključenosti otrok v okolje in čustveni varnosti, v katerem otroka sedaj živita in uspešno funkcionirata.

Izrek

I.Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje:

-v I. točki izreka v drugem odstavku spremeni tako, da sedaj glasi: "Prebivališče ml. otrok je na naslovu nasprotnega udeleženca - očeta. Pošiljke za oba ml. otroka se vročajo na naslov predlagateljice - matere."

-IV. točka izreka se razveljavi ter se predlog predlagateljice za nadomestitev soglasja nasprotnega udeleženca za prešolanje in vpis ml. otrok v Osnovno šolo *** v šolskem letu 2026/2027, zavrne.

II.V preostalem delu se pritožba nasprotnega udeleženca in pritožba predlagateljice v celoti zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom oba otroka zaupalo v skupno starševstvo obema udeležencema postopka in prebivališče otrok določilo na naslovu matere (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo o načinu izvajanja skupnega starševstva, v III. točki izreka pa je določilo preživnino, katero mora nasprotni udeleženec plačevati za oba otroka, in sicer v višini 155,00 EUR in 160,00 EUR, na roke matere. V IV. točki izreka je nadomestilo soglasja nasprotnega udeleženca za vpis ml. otrok v Osnovno šolo *** ob pričetku šolskega leta 2026/2027. V preostalem delu je sodišče prve stopnje predlog predlagateljice in nasprotnega udeleženca zavrnilo (V. in VI. točka izreka) ter v VII. točki izreka odločilo, da udeleženca krijeta sama svoje stroške postopka.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožujeta oba udeleženca postopka.

3.Predlagateljica se pritožuje zoper odločitev o izvajanje skupnega starševstva - stikih (II. točka izreka), saj meni, da je sodišče določilo stike ml. otrok z nasprotnim udeležencem v prevelikem obsegu, samo je namreč zapisalo, da je sledilo mnenju CSD z dne 23. 6. 2025, vendar je stike za tem določilo v večjem obsegu. CSD je tako predlagal, da potekajo stiki, ko mama dela dopoldne, od petka do nedelje, sodišče pa je stike določilo od petka do ponedeljka. Prav tako je sodišče odločilo da, ko mama dela popoldan potekajo stiki NU z otrokoma od ponedeljka do petka, CSD pa je predlagal stike od torka do petka, ko mama dela ponoči, je CSD predlagal izvajanje stikov otrok z nasprotnim udeležencem od četrtka do sobote, sodišče pa jih je dalo od srede do sobote. Sodišče prve stopnje je tako bistveno odstopilo od predloga CSD, sodišče pa glede na veliko količino stikov tudi ni upoštevalo navedb predlagateljice o prekomernem uživanju alkohola nasprotnega udeleženca. Meni, da bi lahko takrat, ko oče dela popoldan ali ponoči, bila otroka pri njej, razen če tudi on dela, s tem bi imela mama pravico do stika in prednost pred stiki starih staršev, ki pazijo otroka, ko je oče v službi. V kolikor pa bi tudi mama delala, pa bi za varstvo moral poskrbeti oče. Prav tako je v celoti izostalo stikovanje preko telefona. Meni, da takšno izvajanje skupnega starševstva ni v korist otrok.

4.Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper celotno odločitev sodišča prve stopnje, predvsem pa se ne strinja z odločitvijo o prepisu otrok iz A v B. Sodišče prve stopnje je preveliko vlogo dalo logističnim vidikom mame, medtem ko je zanemarilo bistvene elemente otrokovega psihosocialnega razvoja, to je socialno vključenost, stabilnost okolja in čustveno varnost. Pri tem je v celoti spregledalo, da bo oče otroka v šolskem letu 2026 imel 11 šolskih dni več kot mama, skupaj pa 20 dni več kot mama. V kolikor pa bi takšna odločitev o izvajanju stikov ostala, pa je tudi pri določanju preživnine potrebno upoštevati, da očetu nastajajo visoki stroški zaradi vožnje otrok v šolo. Prav tako je spregledalo, da sta otroka že močno zasidrana v okolju v A in jima bo prešolanje povzročilo nesorazmerno več škode kot koristi, v posledici slednjega pa je tudi zmotna odločitev sodišča prve stopnje o določitvi stalnega prebivališča na naslovu matere.

5.V odgovoru na pritožbo se predlagateljica zavzema za zavrnitev pritožbe nasprotnega udeleženca kot neutemeljene.

6.Pritožba nasprotnega udeleženca je delno utemeljena. Pritožba predlagateljice ni utemeljena.

7.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

K odločitvi o izvajanju skupnega starševstva (II. točka izreka)

8.Sodišče prve stopnje je o načinu izvajanja skupnega starševstva odločilo v II. točki izreka. Slednjo izpodbija predlagateljica, ki meni, da je sodišče določilo preobsežne stike otrok z nasprotnim udeležencem, pri tem pa ni upoštevalo mnenja CSD, čeprav je v točki 10 obrazložitve sklepa zapisalo, da je svojo odločitev oprlo na mnenje CSD.

9.Sodišče druge stopnje se s takšnim pritožbenim izvajanjem predlagateljice ne strinja. Naloga CSDv družinskih postopkih je, da sodišču pomaga pri ugotavljanju dejstev, ki so relevantna za odločitev. Čeprav ima skladno z določilom 108. člena ZNP-1 mnenje CSD dokazno moč, primerljivo izvedeniškemu mnenju, je enako kot vsa mnenja strokovnjakov podvrženo dokazni presoji sodišča. To mora dejstva, ki izhajajo iz mnenja, obravnavati v povezavi drugimi dokazi in podatki spisa. Sodišče prve stopnje pri odločanju ni prezrlo mnenja CSD niti ga ni interpretiralo napačno, nasprotno obrazloženo je pojasnilo zakaj v določenih delih mnenju, ki ga je sicer upoštevalo, ni sledilo, saj je upoštevalo primernost obeh staršev, njuno angažiranost in čim enakomernejšo razporeditev stikov z obema staršema.

10.CSD je dejansko podal mnenje z dne 23. 6. 2025, kateremu je sodišče, kot strokovnemu organu, v pretežni meri tudi sledilo. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in slednje tudi obrazložilo, da je v korist ml. otrok, da imajo čim bolj enakomerno razporejene stike z obema staršema, zato je glede izvajanja skupnega starševstva, v času, ko mati dela dopoldan, tudi po oceni sodišča druge stopnje, pravilno odločilo tako, da oče namesto v nedeljo zvečer vrne otroka v ponedeljek zjutraj v šolo oziroma vrtec. S takšnim načinom izvajanja skupnega starševstva se zmanjšuje možnost konfliktov med staršema, kar je v korist obeh otrok. Nenazadnje je strokovna delavka CSD glede takšnega izvajanja stikov pojasnila, da ni bistvene razlike, ali oče otroka vrne v nedeljo zvečer materi ali v ponedeljek zjutraj v šolo oziroma v vrtec. S tem je, po oceni sodišča druge stopnje, odločeno v največjo korist obeh otrok, da se skupno starševstvo izvaja na način, da oče otroka takrat, ko mama dela dopoldan, odpelje otroka v šolo oziroma v vrtec v ponedeljek zjutraj. S tem se otrokoma, kot je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje v 10. točki obrazložitve, zagotavlja kontinuiteta in večja kakovost stika z očetom.

11.Sodišče prve stopnje je nadalje glede izvajanja skupnega starševstva, ko mama opravlja popoldansko delo, odločilo, da sta ml. otroka pri nasprotnem udeležencu od ponedeljka do petka (predlog CSD je bil od torka do petka). Pri tem sodišče druge stopnje v celoti soglaša s takšno odločitvijo sodišča prve stopnje, saj je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, mama sama izpovedala, da stiki na takšen način do sedaj že potekajo, s tem pa ni razloga, da bi jih sodišče sedaj spreminjalo.

12.Kar se tiče izvajanja skupnega starševstva nasprotnega udeleženca, ko predlagateljica opravlja nočno delo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je otrokoma v največjo korist, da tudi z očetom preživljata približno v enaki meri dneve, ko imata dejavnosti in ko sta najbolj aktivna, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se v tem času stiki izvajajo od srede do sobote.

13.Tako natančno določeni stiki so v največjo korist otrok, saj se z njimi preprečuje, da bi prihajalo do konfliktov med udeležencema postopka. S takšnim izvajanjem skupnega starševstva je tudi čas, ki ga otroka preživljata z obema udeležencema, enakomerneje porazdeljen, saj v tritedenskem ciklusu tako otroka z nasprotnim udeležencem preživita 9 dni, s predlagateljico pa 12 dni.

14.Sodišče druge stopnje ne vidi potrebe, da bi moralo določiti dodatne stike po telefonu. Starša se morata glede izvajanja skupnega starševstva dogovarjati o pomembnejših stvareh, ki se tičejo otrok. Sami stiki so med staršema enakomerno porazdeljeni tako, da ni potrebe po vmesnih telefonskih sikih. V kolikor pa bosta otroka izrazila željo po tem, da se na stiku pri enem od staršev slišita z drugim staršem, pa sodišče zaenkrat ne vidi razlogov, da starš, pri katerem sta otroka, tega ne bi omogočil, prav tako sam dokazni postopek ni pokazal, da bi nasprotni udeleženec kakorkoli nasprotoval takšnemu izvajanju stikov, v kolikor bi otroka to željo izrazila.

15.Predlagateljica se nadalje neutemeljeno zavzema za ureditev stikov na način, da sta otroka, v primeru, ko oče dela popoldan ali ponoči pri njej, razen, če tudi sama dela ponoči, takrat mora oče poskrbeti za varstvo otrok. Nesporno je, da oba starša delata večizmensko in so v posledici slednjega v varstvo otrok vključeni tudi starši obeh udeležencev postopka. Takšna ureditev, s vključitvijo širše družine, je otrokoma vsekakor v korist. Ureditev, kot jo predlaga predlagateljica, pa bi vnašala v ureditev negotovost in možnost dodatnih konfliktov med udeležencema, kar otrokoma ne more biti v korist. Starša pa imata seveda možnost, da se glede izvajanja skupnega starševstva dogovorita tudi drugače.

16.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo predlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

K odločitvi glede določitve prebivališča otrok in nadomestitvi soglasja nasprotnega udeleženca

17.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da imata otroka prebivališče na naslovu, kjer sta prebivala, dokler življenjska skupnost udeležencev postopka, konec leta 2024, ni razpadla. Prav tako otroka od decembra 2024 prehajata iz enega doma v A oz. Strugi v drugi dom v B brez kakršnihkoli težav (razdalja cca 13,5 km), ki bi se odražale v vedenju oziroma v psihosocialnem razvoju, kot je na podlagi ugotovitev mnenja CSD, poročila Vrtca in Osnovne šole A, zaključilo sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve. Nasprotno, otroka sta v okolje, kjer obiskujeta šolo in vrtec ter obšolske dejavnosti dobro vpeta in imata razvejano socialno mrežo.

18.Mnenju CSD, ki je predlagal spremembo stalnega naslova in spremembo vzgojno - izobraževalne ustanove iz razloga ker večino časa preživljata z materjo, je sodišče prve stopnje neutemeljeno sledilo oz. je spregledalo, da mnenje CSD temelji na drugačni določitvi obsegu stikov ml. otrok z nasprotnim udeležencem in to predvsem na račun preživljanja oziroma obveznosti nasprotnega udeleženca do otrok v času, ko sta vključena v šolo oziroma v vrtec.

19.Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje preveliko težo dalo logističnim vidikom matere, torej prevozu otrok, ki jih opravi mati, kot pa socialni vključenosti otrok v okolje in čustveni varnosti, v katerem otroka sedaj živita in uspešno funkcionirata.

20.Ni nezanemarljivo, da otroka že sedaj, ko eden izmed njiju sicer obiskuje še vrtec, drugi pa 2. razred osnovne šole, obiskujeta izvenšolske dejavnosti na območju sedanje OŠ in, da je to okolje kjer živita od rojstva naprej in tudi po razpadu življenjske skupnosti udeležencev postopka v letu 2024. Nesporno pa vožnja otrokom ne predstavlja takšnega stresa, da bi zaradi tega bilo potrebno njuno prešolanje (CSD govori o smotrnosti). Oba otroka imata svoje družabno in socialno vključenost urejeno v obeh okoljih, dejstvo pa je, da sta v A obiskovala tako vrtec kot sedaj osnovno šolo in sta v to okolje zaenkrat uspešno vpeta. Glede na povečano količino stikov nasprotnega udeleženca z otrokoma med tednom in dejstvo, da jima vožnja ne predstavlja težav ter močna zasidranost otrok v okolje v A, tako po oceni sodišča druge stopnje, pretehta nad materinimi logističnimi nevšečnostmi.

21.Na podlagi zgoraj navedenih dejstev je sodišče druge stopnje sprejelo drugačen materialnopravni zaključek glede izbire šole in določitve stalnega prebivališča otrok kot sodišče prve stopnje, ki je v tem delu v celoti sledilo mnenju CSD, ki pa se je po oceni sodišča druge stopnje preveč ukvarjalo zgolj z logističnimi težavami predlagateljice, namesto, da bi ocenjevalo koristi otrok oz. potrebnost takšne spremembe. Nenazadnje je predlog CSD glede prešolanja ml. otrok posledica načina izvajanja skupnega starševstva, kot ga je predlagal CSD in mu sodišče v celoti ni sledilo, saj otroka po sedanji ureditvi v času pouka pri nasprotnem udeležencu preživita več časa kot pri predlagateljici.

22.Niti CSD niti sodišče prve stopnje nista pojasnila, zakaj je v največjo otrokovo korist, da se prešolata, če pa sta v tem okolju vključena v šolske in obšolske dejavnosti in imata izdelano socialno mrežo. Po oceni sodišča druge stopnje logistični vidik ne more pretehtati nad stabilnostjo in kontinuitete okolja, v katerem sta otroka odraščala do sedaj. S tem je po oceni sodišča druge stopnje v največjo korist otrok, da ostaneta v šolskem okolju, kjer sta bila že do sedaj. Zato je v delu, ko je sodišče nadomestilo soglasje nasprotnega udeleženca za prešolanje ml. otrok v OŠ B, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in predlog predlagateljice v tem delu zavrnilo.

23.Sodišče druge stopnje na podlagi zgoraj navedenega nadalje ocenjuje, da ni potrebe, da se prebivališče otrok določa na naslovu matere, ampak lahko ostane na naslovu, kot je bilo do sedaj, torej na naslovu nasprotnega udeleženca, saj tehtnih razlogov za drugačno ureditev ni.

24.V skladu s 139. členom DZ je sodišče druge stopnje odločilo še o naslovu kamor se vročajo pošiljke za ml. otroka, saj je odločitev sodišča prve stopnje o slednjem izostala. Sodišče druge stopnje je naslov za vročanje določilo na naslovu matere, katera že sedaj prejema vse pošiljke za oba otroka, slednje pa tekom postopka tudi ni bilo sporno.

25.Glede na obrazloženo, ker je sodišče druge stopnje spremenilo odločitev o soglasju nasprotnega udeleženca in o prebivališču otrok, pritožba nasprotnega udeleženca glede preživnine pa se je nanašala izključno na dejstvo, da bi se otroka morala prešolati v B, uradni preizkus pa je pokazal, da je preživnina, kot je sedaj določena, pravilna, je sodišče druge stopnje pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo, kot to izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje (I. točka izreka), v preostalem delu (glede preživnine) pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (II. točka izreka) v skladu z 2. in 3. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

26.Udeleženca postopka stroškov pritožbenega postopka nista priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.