Jedro

Kupec mora prodajalcu predočiti vse tehnične lastnosti kupljene stvari, ki jih potrebuje za posebno rabo – kot npr. da želi prenosni računalnik uporabljati za snemanje glasbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam trpi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo vse tožbene zahtevke, ki so se nanašali na razveljavitev kupne pogodbe, na vrnitev kupnine v višini 441.817,74 SIT in na plačilo odškodnine v znesku 185.600,00 SIT.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Tožnik je že v pripravljalni vlogi 16.10.2007 trdil, da je toženi stranki izrecno razložil, za katere namene, bo uporabljal kupljen računalnik. Računalnik je res bil kupljen za osebno rabo, vendar za specifična dela, to je snemanje skladb na terenu. Prodajalec bi moral ravnati s posebno skrbnostjo po čl. 6 OZ. Tožena stranka bi morala opozoriti tožnika na posledice vgraditve naprav. Izvedenec je ugotovil, da je računalnik deloval pravilno, da pa je pri kasnejših servisih prišlo do okvare osnovne plošče. Zato mora tožena stranka zamenjati računalnik in plačati odškodnino. Za virus “SASSER” ni odgovoren tožnik, saj je izvedenec potrdil učinkovitost protivirusnega programa. Sodišče ne bi smelo zavrniti dokaza iz interneta o kondenzatorjih slabe kvalitete, ki povzročajo ugašanje računalnikov. Tožnik je za dokaz izvedel šele po mnenju izvedenca. Predlaga razveljavitev sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, saj ni bila dokazana zatrjevana stvarna napaka ob nakupu računalnika (čl. 459-462 Obligacijskega zakonika).

Sodišče je pravilno ugotovilo naslednja odločilna dejstva: Sodišče je po čl. 286 ZPP kot prepozen zavrnilo predlog za prečitanje spletne strani, ki govori o izklopih računalnikov. Predlog je bil dan po podaji izvedeniškega mnenja, sicer pa je mnenje itak popolno in strokovno. Sodišče je uporabilo pravno podlago iz čl. 459 OZ. Izvedenec računalniške stroke mag. B. Č. je ugotovil, da priključen zvočni vmesnik in klaviatura nista mogla povzročiti okvare osnovne plošče. Povzročili sta lahko trenutni zastoj strojne in programske opreme, ter izgubo podatkov na trdem disku. Izvedenec je to ugotovil s preizkusom.

Posebnost prenosnih računalnikov je minimiziran napajalnik in manjša napajalna sposobnost v primerjavi z namiznimi računalniki. Zato je strokovno odsvetovan priklop večjih zunanjih naprav, kot npr. klaviature, saj pride do pregrevanja in do zastoja. Do zastoja pripelje tudi neskladnost gonilnika in programske opreme računalnika in zunanje naprave. Tudi izmerjena teoretična tokovna skladnost ni zagotovilo za dolgotrajnejše obremenitve prenosnika.

Ključna strojna oprema in vmesniki v računalniku po mnenju izvedenca delujejo brez napak. Velika verjetnost je, da je računalnik brez zunanjih naprav deloval brezhibno.

Pri kasnejših servisih je prišlo do okvare osnovne plošče, saj je bila zamenjana z defektno ploščo. Pred servisnimi pregledi ni bilo nobene fizične okvare. Bistvena je neskladnost zunanjih naprav.

Vzrok nekaterih izklopov je posledica okužbe z virusom “S.r”. Antivirusni program N. bi moral zaznati virus, razen če je bil računalnik pred instalacijo antivirusa priključen na internet, kar pa je potrdil tožnik, ko je nameščal kartice in programe.

Izvedenec je kot možne razloge za ugašanje računalnika navedel: neskladje strojne in programske opreme notranjih in zunanjih naprav; nesorazmerno pregrevanja ob dolgotrajnem priklopu zunanjih naprav; napaka v napajalnem sistemu; nelegalna namestitev in uporaba licenčnih programov.

Program Windows neskladnosti ne bi zanesljivo javil, ker je tožnik priključil zelo redko uporabljene dodatne naprave (zvočna kartica in klaviatura).

Po mnenju izvedenca gonilniki z zvočno kartico in klaviaturo niso bili tovarniško nameščeni, tožnik pa je povedal, da jih je sam nameščal. Če isto opreme namestiš na namizni računalnik, vse deluje brezhibno, kar je potrdil tudi tožnik.

Glede na mnenje izvedenca je imel računalnik ob nakupu vse lastnosti za običajno rabo. Tožnik je v tožbi navajal, da je kupil računalnik za osebno rabo, pri tem pa komponiranje skladb ne predstavlja osebne rabe.

Tožena stranka je tožnika pozvala, naj zaradi preizkusa prinese dopolnilne naprave, vendar tožnik tega ni storil. Tožnik v tožbi ni trdil, da je seznanil prodajalca z namenom računalnika (komponiranje, snemanje), res pa je to navajal v izpovedbi, zato manjka trditvena podlaga. Izvedenec pa je potrdil, da prodajalci nimajo znanj o skladnosti naprav, poleg tega prodajalec ni mogel vedeti, katere zunanje naprave bo tožnik namestil. Osebna raba pa ne zajema snemanja glasbenih skupin. Sodišče ni ugodilo zahtevku po temelju, zato tudi ni odločalo o višini škode.

Vsi pravni in dejanski zaključki sodišča so pravilni.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da za virus “S.” ni odgovorna tožena stranka. Izvedenec je potrdil možno okužbo kljub antivirusnemu programu, če je bil prej računalnik priključen na internet. Tožnik pa je na l. št. ... dopustil možnost okužbe na internetu. Sicer pa zatrjevan virus ni v zvezi s stvarno napako, ki je zatrjevana v tožbi in gre za kasnejše širjenje dejanske podlage.

Iz l. št. 58 izhaja, da je tožnik šele po prvem naroku 11.4.2007 v vlogi šele 18.10.2007 prvič zatrjeval, da je prodajalca seznanil z namenom računalnika – snemanja na terenu. Tožnik je v izpovedbi na l. št. 17 trdil nasplošno, da je seznanil prodajalca z namenom računalnika, vendar pa tožnik ni konkretiziral dodatnih naprav, ki jih je nameraval priključiti. Sodišče je zato pravilno ocenilo, da izpovedba tožnika ne more nadomestiti pomanjkljive dejanske podlage. Pa tudi, če bi takšna splošna dejanska podlaga obstajala, ne bi zadoščala za odgovornost prodajalca. Izvedenec je potrdil, da je šlo za redke naprave, ki se dodatno priključujejo, zato bi moral tožnik prodajalca konkretno podučiti o tehničnih karakteristikah dodatnih naprav, kar pa ni storil. Pravilna je ocena, da je tožnik prepozno (čl. 286 ZPP) začel zatrjevati napako iz 2. tč. 459. čl. OZ, to je stvar za posebno rabo; medtem, ko je v tožbi zatrjeval napako iz 1. tč. 459. čl. OZ. Na prvem naroku 11.4.2007 (l. št. ...) trditvena podlaga ni bila dopolnjena. Napaka za osnovno rabo ni bila dokazana, saj je izvedenec s preizkusom ugotovil, da je računalnik normalno deloval brez priključene klaviature in zvočne kartice (obe dodatni napravi pa sta delovali na namiznem računalniku).

Tožnik pa ni uveljavljal odškodnino zaradi okvarjene osnovne plošče na servisiranju, kar je ugotovil izvedenec. Gre za nedovoljeno širjenje tožbenega zahtevka v pritožbi, namesto na glavni obravnavi.

Internetni dokaz o vzrokih za napake je itak prepozen, kot je pravilno ugotovilo sodišče. Po drugi strani pa gre za podatek splošne narave, v tej pravdi pa je bilo treba ugotoviti tehnično stanje konkretnega računalnika.

Glede na zavrnitev pritožbe, pritožnik sam trpi pritožbene stroške.