Jedro

Gospodarska družba, ki upravlja odvisno družbo, v katere sredstvih so nepremičnine, ki mejijo na nepremičnine investitorja, ki se mu izdaja uporabno dovoljenje, ni stranka v postopku izdaje tega uporabnega dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 3112/97-14 z dne 7.4.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 12.11.1997, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote P. z dne 17.7.1997. S tem sklepom upravna enota ni priznala tožeči stranki položaja stranke v upravnem postopku za izdajo uporabnega dovoljenja prizadeti stranki M.G. za gostinski lokal v P. Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi tožene stranke in se pri tem sklicevalo na 71. ter 72. člen Zakona o graditvi objektov (ZGO, Ur. l. SRS,št. 34/84 in 29/86 in Ur. l. RS, št. 59/96). Na podlagi teh določb lahko pritožbo zoper odločbo o uporabnem dovoljenju vložijo poleg investitorja še udeleženci pri gradnji, med katerimi pa tudi po presoji prvostopnega sodišča ni tožeča stranka. Ta ugovor je sodišče prve stopnje zavrnilo iz razlogov, ki jih je v svoji odločbi navedla že tožena stranka, in jih v svoji sodbi ni ponovilo, za kar je imelo podlago v 2. odstavku 67. člena ZUS. Tožeča stranka ni izkazala, da bi bila lastnica objekta, v katerem ureja gostinski lokal prizadeta stranka, in prav tako ni lastnica okoliških objektov, temveč je le upravljalka družbe H.B. d.d.. Družba H.B. pa je lastnica okoliških objektov. Kot taka je tudi sodelovala v postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja. Ta družba tudi ni vložila predloga za obnovo postopka izdaje lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja. Tožeča stranka torej neuspešno poskuša pridobiti položaj stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, uveljavlja pa ugovore, ki se po vsebini nanašajo na lokacijsko dovoljenje.

Tožeča stranka v pritožbi meni, da je njen status v obravnavani zadevi nepravilno in preozko obravnavan. Meni, da je lokal prizadete stranke M.G. poseben. Za dostop do tega lokala, za uporabne površine za mize in stole za goste in za sanitarije uporablja zemljišče oziroma objekte, s katerimi preko družbe H.B. gospodari oziroma upravlja tožeča stranka. Meni, da se uporabno dovoljenje za opravljanja dejavnosti M.G. ne more izdati na račun uporabe navedenih nepremičnin, do katerih prizadeta stranka M.G. nima nikakršnih upravičenj. Meni tudi, da je narobe uporabljen 72. člen ZGO ter da bi morala biti sama stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. To pa zato, ker je nosilka pravic oziroma pravnih koristi v zvezi s tem postopkom. Tudi tehnična oprema v tem lokalu, to so inštalacije (vodovodno-električna napeljava, klimatizacija, prezračevalne naprave), so v neposredni zvezi z objektom, ki je v pretežni lasti družbe H.B. Imisije, ki jih gostinski obrat povzroča, so poseg v interese in korist neposrednega soseda-mejaša obravnavanega lokala, torej tožeče stranke. Skupna napeljava posega v lastninska upravičenja lastnika objekta in predstavlja tudi nevarnost za okolje in prostor. Meni, da uporabno dovoljenje ni namenjeno samemu sebi, temveč naj bi se z njim potrjevalo tudi, da so bili storjeni in upoštevani vsi ukrepi, s katerimi bo preprečena ali na najmanjšo možno mero omejena škoda, ki jo utegne povzročiti poslovni prostor sam po sebi in pa tudi z uporabo v svoji okolici. Meni, da je tožena stranka zmotno oziroma nepopolno ugotovila dejansko stanje in posledično zmotno uporabila materialno pravo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožeči stranki prizna lastnost stranke oziroma da izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Tožena in prizadeta stranka na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče v obravnavani zadevi z izpodbijano sodbo odločilo pravilno in zakonito, za svojo odločitev pa je navedlo tudi utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje.

Kot je pravilno navedlo že prvostopno sodišče, ima po 72. členu ZGO lahko položaj stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja le investitor in poleg njega še udeleženci pri gradnji objekta. To pa so projektant, graditelj in dobavitelj pomembnejšega gradbenega materiala in opreme. Po sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa tudi druge osebe, ki za to izkažejo pravni interes. Po 49. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) je namreč stranka oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka.

Tožeča stranka pa svojo pravico do udeleževanja postopka utemeljuje s tem, da je upravljalka družbe H.B. d.d., med katere sredstvi se nahajajo okoliški objekti ter zemljišča, ki se uporabljajo tudi za izvajanje dejavnosti v gostinskem obratu, ki je predmet izdaje uporabnega dovoljenja. To pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ni razlog, zaradi katerega bi bilo treba tožeči stranki priznati položaj stranke v postopku izdaje obravnavanega uporabnega dovoljenja.

Lastnica nepremičnin, ki jih delno uporablja prizadeta stranka, je namreč družba H.B., ne pa tožeča stranka.

Iz upravnih spisov in iz izpodbijane sodbe pa je razvidno, da je bil družbi H.B. položaj stranke pri izdaji lokacijskega dovoljenja priznan. V tem postopku ni nasprotovala izdaji lokacijskega dovoljenja. Prav tako iz spisov ni razvidno, da bi nasprotovala izdaji gradbenega dovoljenja. Iz spisov tudi ni razvidno, da bi predlagala obnovo postopka izdaje lokacijskega ali gradbenega dovoljenja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.