Jedro

Ker tožeča stranka sodne takse v roku ni plačala, plačila pa tudi ni bila oproščena, niti ji ni bil odobren odlog ali obročno plačilo sodne takse in ni zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je nastopila zakonska fikcija umika tožbe. V posledici navedenega je sodišče sklenilo, da se postopek v tem upravnem sporu ustavi.

Izrek

Postopek se ustavi.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je na naslovno sodišče dne 13. 7. 2017 vložila tožbo zoper uvodoma navedeno odločbo, s katero je bila kot prepozna zavržena njena pritožba zoper odločbo Občinske uprave Mestne občine Koper, Turistična organizacija Koper št. 423-3/2017-107965-1 z dne 16. 3. 2017. 2. Takso, ki se plača za postopke v upravnem sporu, mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka in sicer ob vložitvi tožbe (2. člen Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi z prvim odstavkom 3. člena ZST-1 in 1. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1). V 8. členu ZST-1 je določeno, da je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezni procesni zakon. Tako je v prvem odstavku 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se je v upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)1, uporabljal primerno določeno, da mora biti ob vložitvi tožbe plačana sodna taksa.

3. Ker ob vložitvi tožbe sodna taksa za tožbo v upravnem sporu ni bila plačana, je sodišče tožeči stranki, na podlagi določbe 34. člena ZST-1, izdalo plačilni nalog opr. št. I U 1491/2017-3 z dne 17. 7. 2017 ter ji z njim naložilo, naj v 15 dneh od vročitve naloga plača takso za tožbo po tarifni številki 6111 ZST-1 v znesku 148,00 EUR. V plačilnem nalogu je bila tožeča stranka opozorjena na pravne posledice, če takse v 15-dnevnem roku ne bo plačala, to je, da se bo štelo, da je tožbo umaknila (prvi odstavek 105.a člena ZPP v zvezi s takrat veljavnim prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

4. Iz povratnice v sodnem spisu je razvidno, da je bil tožeči stranki plačilni nalog z dne 17. 7. 2017 vročen s fikcijo vročitve in puščen v hišnem predalčniku dne 4. 9. 2017. Tretji odstavek 142. člena ZPP, ki je veljal v času vročanja predmetnega plačilnega naloga (in katerega vsebina je ostala enaka tudi po noveli ZPP-E) je določal, da če vročitev po 140. členu ZPP ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti; na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Četrti odstavek 142. člena ZPP, ki je veljal v času izdaje predmetnega plačilnega naloga, pa je določal, da se vročitev po prejšnjem odstavku šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne; če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.

5. Iz vročilnice, ki se nahaja v sodnem spisu, izhaja, da je bilo v tožnikovem hišnem predalčniku dne 17. 8. 2017 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Iz obvestila nadalje izhaja, da naslovnik pisma ni dvignil v navedenem roku, zato mu je bilo po preteku 15-dnevnega roka (rok 15 dni za dvig pošiljke se je iztekel dne 1. 9. 2017) dne 4. 9. 2017 pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Rok za plačilo sodne takse se je v konkretnem primeru tako iztekel 16. 9. 2017. 6. Ker tožeča stranka sodne takse v danem 15-dnevnem roku (in tudi ne do dneva izdaje tega sklepa) ni plačala, plačila pa tudi ni bila oproščena, niti ji ni bil odobren odlog ali obročno plačilo sodne takse in ni zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je nastopila zakonska fikcija umika tožbe (tretji odstavek 105.a člena ZPP v zvezi z 122. in 125. členom ZPP-E v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). V posledici navedenega je sodišče, na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1, sklenilo, da se postopek v tem upravnem sporu ustavi. Sodišče je odločilo po predsedniku senata (2. točka 46. člena ZUS-1 v zvezi s petim odstavkom 59. člena ZUS-1).

1 V času izdaje plačilnega naloga z dne 17. 7. 2017 še ni veljala novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E, Uradni list RS, št. 10/17), s katero je bila kasneje določba prvega odstavka 22. člena ZUS-1 spremenjena.