Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožbeno sodišče poudarja, da mora biti tudi vmesni sklep o primernosti strokovne podlage, ki ga sodišče izda na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, vsebinsko popolno obrazložen. To pomeni, da bo moralo sodišče v ponovljenem postopku glede na to, da so v spisu že tri strokovne podlage, natančno pojasniti o primernosti katere strokovne podlage odloča, na kateri pravni podlagi in zakaj. Določno bo moralo odločiti, ali odloča o popravku dosedanje strokovne podlage ali o vsebinsko novi – spremenjeni strokovni podlagi in zakaj je do nje prišlo. Odgovoriti bo moralo tudi na pripombe pritožnika, ki doslej v postopku še ni dobil vsebinskega odgovora sodišča, zakaj so neutemeljene.
Strokovna podlaga je odločilnega pomena za katastrske vpise obravnavanih nepremičnin. Vsebinska presoja (tehnične) primernosti izdelane strokovne podlage, vključno s presojo relevantnosti ugovorov udeležencev zoper izdelano strokovno podlago, je pridržana sodišču. Prostor in čas za obravnavo vsebinskih pripomb udeležencev zoper strokovno podlago je v sodnem postopku, sodišče je dolžno na pripombe udeležencev odgovoriti ob presoji primernosti izdelane strokovne podlage.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da elaborat stavbe na naslovu M. 40 in T. 14, ..., z identifikacijskim znakom 0000-90, ki ga je 26. 1. 2022 izdelal sodni izvedenec mag. A. A., predstavlja primerno strokovno podlago za vpis stavbe v kataster nepremičnin. Geodetski upravi RS (GURS) je naložilo, da prioritetno evidentira spremembe v katastru nepremičnin in sodišču posreduje obvestilo o vpisu. Odločilo je, da strokovna podlaga izvedenca postane sestavni del izreka tega sklepa.
2. Tretji nasprotni udeleženec ponovno vlaga pritožbo. Sklep izpodbija v celoti. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarja, da je sodišče odločalo v ponovljenem postopku, vendar ne iz izreka ne iz obrazložitve ni razvidno, da bi upoštevalo napotke razveljavitvenega sklepa VSL I Cp 1779/2020 z dne 24. 11. 2020. Z njim je bilo delno ugodeno njegovi pritožbi. Sklep je bil razveljavljen le v delu, ki se je nanašal na del stavbe številka 52. V preostalem delu je bil potrjen. Ob ponovnem odločanju je sodišče prve stopnje prezrlo, da je glede vseh ostalih delov stavbe že pravnomočno odločeno o ugotovitvi, da prvotna izvedensko mnenje predstavlja primerno strokovno podlago za vpis stavbe v katastru nepremičnin ter GURS naložilo vpis. S ponovnim odločanjem o pravnomočno odločeni stvari je sodišče kršilo pravila pravdnega postopka. Prav tako ni upoštevalo navodil višjega sodišča v razveljavitvenem sklepu. Čeprav bi moralo pojasniti in utemeljiti, zakaj ni upoštevalo pritožnikovih pripomb, tega ni storilo. Vztraja pri vsebinskih pripombah glede opredelitve vrste rabe dela stavbe št. 52. Opozarja, da kljub izrecnemu napotku višjega sodišča na svoje pripombe še vedno ni prejel odgovora sodišča prve stopnje.
3. Na pritožbo je odgovoril četrti nasprotni udeleženec. Predlaga zavrnitev pritožbe. Pojasnjuje, da je bil elaborat izvedenca, pripravljen pred 1. 4. 2020, zaradi novih pravil GURS neizvršljiv, in da pritožnik novemu elaboratu po vsebini ni nasprotoval. Meni, da ne gre za odločanje o že razsojeni stvari. Na podlagi novega elaborata je dopustno odločanje o novem vpisu. Ker na novi elaborat ni bilo pripomb, jih sodišče prve stopnje ni moglo zavrniti. Sklicevanje na pripombe šele v pritožbi ni več dopustno.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Pritožba utemeljeno opozarja, da je izpodbijani sklep obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka po 12., 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP1, v zvezi s 37. členom ZNP2 in 3. členom ZVEtL-13, kar je terjalo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).
6. Sodišče v tem postopku odloča o vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi z ID št. 0000-90, ki je bila zgrajena na zemljišču s parc. št. 0000-2089/0-0, ki je bila že pred tem postopkom vpisana v kataster stavb pri GURS na podlagi elaborata z dne 7. 2. 2008 in odločbe GURS z dne 10. 7. 2008.4 Po ugotovitvi, da vsi deli stavbe niso bili vpisani v kataster stavb, je sodišče ocenilo, da je treba izdelati nov elaborat za vpis stavbe v kataster stavb.5 Postavljeni izvedenec geodetske stroke je izdelal (prvo) izvedensko poročilo z dne 17. 5. 2019.6 Pritožnik je nanj podal pripombe glede dejanske rabe predvidenega posameznega dela št. 52. Sodišče je ugotovilo, da je elaborat, ki ga je izdelal izvedenec, primerna strokovna podlaga za vpis stavbe v kataster stavb in evidentiranje katastrskih podatkov v zemljiškem katastru.7 V pritožbenem postopku je bil sklep delno razveljavljen, in sicer le v delu, ki se nanaša na del stavbe, ki je v izvedeniškem poročilu z dne 17. 5. 2019 na 12. strani označen kot: druga etaža, številka 52, 11,9 m2, shramba, torej v delu, ki ga je obrazloženo že v postopku na prvi stopnji izpodbijal pritožnik. V ostalem je bil sklep z ugotovitvijo, da izvedensko poročilo oziroma elaborat z dne 17. 5. 2019 predstavlja primerno podlago za vpis v nepremičninske evidence, potrjen. Kot pravilno opozarja pritožnik, je v pretežnem delu postal pravnomočen. V nadaljnjem postopku je sodišče nadaljevalo postopek z izvedencem geodetske stroke. Predočilo mu je pripombe pritožnika. Izvedenec je nanje odgovoril,8 sodišče v izpodbijanem sklepu pa ne, čeprav je bilo na to izrecno opozorjeno s sklepom pritožbenega sodišča. Ker se ni opredelilo do bistvenih ugovorov pritožnika k izdelani strokovni podlagi, je ne le kršilo prvi odstavek 362. člena ZPP, pač pa ponovno zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj njegovih pripomb ni vsebinsko obravnavalo, niti odgovorilo, zakaj so neutemeljene. Sklep je ponovno ostal tako pomanjkljiv, da ga ni mogoče preizkusiti (absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP).
7. Utemeljen je tudi pritožbeni pomislek, ali je sodišče ponovno odločalo o stvari, o kateri je že pravnomočno odločeno. Tudi o tem v sklepu ni jasnih razlogov in ugotovitev in ga tudi glede tega ni mogoče preizkusiti. Sodišče lahko strokovno podlago predhodno pošlje v preveritev pristojnemu pravnemu organu. Če ta ugotovi, da strokovna podlaga ne omogoča evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, ali da obstajajo druge ovire za njeno izvedbo, o tem nemudoma obvesti sodišče, ki zagotovi dopolnitev strokovne podlage ali odpravo drugih ovir (peti odstavek 13. člena ZVEtL-1). Šele, ko ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, o tem izda sklep (šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1).
8. V obravnavanem primeru je bil sklep o ugotovitvi primernosti strokovne podlage za evidentiranje sprememb v nepremičninskih evidencah v pretežnem delu (razen glede izpodbijanega dela številka 52) že pravnomočen. V spisu ni podatkov, da bi GURS sodišče obvestil, da je potrebna dopolnitev prvotne strokovne podlage. Torej ni jasno, na kateri pravni podlagi se je sodišče odločilo za ponovno postavitev sodnega izvedenca, kot navaja v točki 2 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Če drži, kot izhaja iz točke 2 obrazložitve, da je prvotno strokovno podlago le „popravilo“ tako, da so pri vseh delih stavbe upoštevane (le) nove šifre in vrste dejanske rabe delov stavbe, je treba ugotoviti, da to ne izhaja iz izreka sklepa, ki edini postane pravnomočen. Po drugi strani so nerazumljivi in v nasprotju s podatki spisa tudi razlogi sklepa. Izvedencu je bila namreč naložena ne le tehnična poprava prvega elaborata, ampak brez ustrezne obrazložitve tudi obravnava novih pripomb novih udeležencev.9 Postavljeno nalogo je izvedenec samoiniciativno prekoračil10, sodišče pa mu je brez vsebinske obrazložitve sledilo in v izreku izpodbijanega sklepa odločilo, da je elaborat za vpis stavbe, ki ga je izvedenec izdelal 26. 1. 2022, primerna strokovna podlaga za vpis stavbe v katastru nepremičnin. Nakazuje se torej, da ni odločalo le o (tehničnem) popravku pravnomočne strokovne podlage, pač pa da je kljub pravnomočnosti prejšnje podlage odločalo o vsebinsko novi strokovni podlagi. Sklep je torej tako nejasen in pomanjkljiv, da ne omogoča vsebinskega preizkusa. Zato ga je bilo treba razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.
9. Nadaljnji napotki za obravnavo pripomb pritožnika k prvotnemu mnenju izvedenca so bili natančno podani že v sklepu I Cp 1779/2020. Ker jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo, jih bo moralo odpraviti v ponovljenem postopku.
10. Pritožbeno sodišče ponovno poudarja, da mora biti tudi vmesni sklep o primernosti strokovne podlage, ki ga sodišče izda na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, vsebinsko popolno obrazložen. To pomeni, da bo moralo sodišče v ponovljenem postopku glede na to, da so v spisu že tri strokovne podlage, natančno pojasniti o primernosti katere strokovne podlage odloča, na kateri pravni podlagi in zakaj. Določno bo moralo odločiti, ali odloča o popravku dosedanje strokovne podlage ali o vsebinsko novi – spremenjeni strokovni podlagi in zakaj je do nje prišlo. Odgovoriti bo moralo tudi na pripombe pritožnika, ki doslej v postopku še ni dobil vsebinskega odgovora sodišča, zakaj so neutemeljene. Kot je bilo poudarjeno že v sklepu I Cp 1779/2020, je strokovna podlaga odločilnega pomena za katastrske vpise obravnavanih nepremičnin. Vsebinska presoja (tehnične) primernosti izdelane strokovne podlage, vključno s presojo relevantnosti ugovorov udeležencev zoper izdelano strokovno podlago, je pridržana sodišču. V upravnem postopku, ki je le izvedbena faza katastrskega vpisa sprememb, udeleženci nimajo več možnosti, da bi o njihovih ugovorih meritorno presojal upravni organ. Torej je prostor in čas za obravnavo vsebinskih pripomb udeležencev zoper strokovno podlago v sodnem postopku in je sodišče dolžno na pripombe udeležencev odgovoriti ob presoji primernosti izdelane strokovne podlage.
1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 30/1986 s spremembami; uporaba na podlagi prvega odstavka 216. člena ZNP-1, Uradni list RS, št. 16/2019. 3 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Uradni list RS, št. 34/2017. 4 Navedbe v točki 1 predloga na list. št. 2 spisa. 5 Sklep II N 381/2014 – 91 z dne 10. 7. 2018 na red. št. 91 spisa. 6 Red. št. 114. 7 Sklep II N 381/2014 z dne 2. 6. 2020 na red. št. 141 spisa. 8 Red. št. 177. 9 Primerjaj sklep o postavitvi izvedenca na red. št. 179 – zadnja alineja točke 2 izreka sklepa. 10 Primerjaj izvedeniško poročilo z dne 26. 1. 2022, str. 1.