Jedro

Sosedje - mejaši ne morejo izpodbiti odločbe o priglasitvi gradbenih del, če je investitorju izdana v skladu s pogoji, ki jih določa prostorsko ureditveni akt (PUP).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov proti odločbi Sekretariata za urbanizem in varstvo okolja občine z dne 5.4.1993, s katero se Z.S. dovoli gradnja zidane garaže za osebni avto kot prizidek k vzhodni fasadni steni stanovanjske hiše v skupni izmeri 7,56 x 2,70 m, na zemljišču parc. št. 1790/1 pod pogoji, navedenimi v tej odločbi, med drugim, da mora biti na prizidku streha ravna iz armiranega betona z višino do kapi 2,10 m od nivoja urejenega terena. Odmik od vzhodne posestne meje pa najmanj 0,5 m. Tožena stranka v izpodbijani odločbi zavrača pritožbene razloge tožnikov na podlagi pravilnih ugotovitev prvostopnega organa, kot jih razloguje v odločbi o dovolitvi priglašenih del, in sicer da se parcela št. 1790/1, na kateri bo stala garaža, nahaja v območju urejanja MS 1/3 s stanovanjsko namembnostjo v zazidljivih površinah, v morfološki enoti 2 A/6, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji za plansko celoto M 1 (Uradni list SRS, št. 3/88 in 56/92). V skladu z 9. členom odloka je v območju enodružinske stanovanjske gradnje z oznako 2 A možno postaviti pomožne objekte. Po ugotovitvah upravnega organa prve stopnje je navedeno območje brez izrazite gradbene črte obstoječih objektov, za katere velja 20. člen citiranih prostorsko ureditvenih pogojev. Glede na ugotovljene odmike od sosednjega objekta 8m in odmik od posestne meje od 3,2 do 3,4 m in da je odmik objekta od dovozne poti, ki jo uporabljata tožnika 6m, dočim bo garažni objekt visok 2,1m, so podani pogoji iz 20. člena navedenega odloka o prostorsko ureditvenih pogojih, ker po mnenju tožene stranke navedeni odmiki ustrezajo prometno tehničnim, sanitarno tehničnim in požarnim predpisom. Tožena stranka tudi ugotavlja, da je prvostopni organ pravilno ugotovil, da so izpolnjeni pogoji iz točke a 8. člena citiranih prostorskih ureditvenih pogojev, da je pozidanost zemljišča skupaj z garažo 32,4% in s tem v skladu s prostorskimi ureditvenimi pogoji, ki v 2. točki določajo, da je dopolnilna gradnja, nadzidava in pozidava dovoljena do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidane proti 60% nepozidane površine. Podani pa so tudi pogoji iz 17. člena citiranih prostorskih ureditvenih pogojev, ki določajo za novogradnjo pogoje za prilagajanje okoliškim objektom. Iz navedenega tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da je prvostopna odločba pravilna in zakonita, ker je v skladu s pogoji veljavnega prostorsko izvedbenega akta in z odlokom o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 42/85), saj bo navedeni objekt v sklopu individualne stanovanjske hiše v skladu s 6. alineo 2. člena citiranega odloka.

Tožnika v tožbi navajata enake ugovore, kakor v pritožbah v upravnem postopku in poudarjata, da bo garaža stala preblizu njune posestne meje in stanovanjskega objekta, ker je odmik manj kot 0,5 m premajhen (zaradi zamika stene zgradbe). Investitorka je že svojo zgradbo razširila za 1 m proti posestni meji tožnikov, kar pa v mapni kopiji na Geodetski upravi še ni popravljeno. Zaradi premajhnega odmika bo med gradnjo motena posest tožnikov. V izpodbijani odločbi ni navedeno, ali gre za odmik od zidu stavbe ali od strešne betonske plošče. Z izkopom temeljev za novo garažo bi bili ogroženi temelji, na katerih je postavljena ograja tožnikov. Med novo zgrajeno garažo in stanovanjskima objektoma tožnikov bi bila tudi premajhna razdalja, in sicer le 5,3m (8m - 2,70m), saj je sedanji odmik med objekti cca 8 m. Tožnika ugovarjata tudi pravilni izmeri pozidanega zemljišča 32,40 %, ker to ni realen izračun. Z novo garažo bi bil tudi moten pogled na dovozno pot do tožnikovih zemljišč in bivališč, zaradi česar bi bila motena varnost prometa. Glede pozidanosti drugih parcel s stanovanjskimi objekti s prizidki, nadzidki, lopami itd. izpodbijana odločba ne poudarja, da gre za pozidavo s soglasjem sosedov, poleg tega prizidki mejijo na tisti del parcel mejašev, ki niso močno funkcionalno izrabljeni, dočim bo sama garaža mejila na površino pred vhodnimi vrati tožnikov in na prostor, kjer se tožnika z družinskimi člani večji del dneva zadržujejo. Tožnika ugovarjata tudi zmanjšanju zračnega prostora, ki bi nastal s prizidavo garaže, kar bi zmanjšalo prezračevanje in osončenje med objekti.

Z.S. kot prizadeta stranka v odgovoru na tožbo zavrača tožbene ugovore iz razlogov, da je v odločbi prvostopnega organa in v izpodbijani odločbi podrobno utemeljeno, da je garaža locirana v skladu s predpisanimi prostorskimi ureditvenimi pogoji.

Tožena stranka vztraja pri razlogih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93 - v nadaljevanju ZUN) izda občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, investitorju odločbo o dovolitvi priglašenih del, če ugotovi, da za nameravana dela po tem zakonu oziroma po občinskem odloku zadostuje priglasitev ter da ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka tožnikovi pritožbi zoper odločbo prvostopnega organa o dovolitvi priglašenih gradbenih del Z.S. za gradnjo prizidka - garaže ob njeni stanovanjski hiši, na parceli št. 1790/1, utemeljeno zavrnila in svojo odločitev pravilno in popolno obrazložila, izhajajoč iz ugotovitev prvostopnega organa o izpolnjenih pogojih po odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M 1 (Uradni list SRS, št. 3/88 in 56/92 - v nadaljevanju - odlok), ki velja za območje nameravanih del na parceli št. 1790/1. Ker tožnika v tožbi navajata enake ugovore, kakor v pritožbah v upravnem postopku, sodišče napotuje na razloge v izpodbijani odločbi, da se izogne ponavljanju. K temu pa še pojasnjuje, da je pravna podlaga za določitev odmika v 20. členu odloka, po katerem mora biti v območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objektov in enotnega zazidalnega sistema odmik novozgrajenega objekta od sosednjega objekta in parcelne meje v skladu s sanitarno - tehničnimi in požarnimi predpisi. V razlogih izpodbijane odločbe se tožena stranka glede odmikov opira na navedeno določbo odloka, tožnika pa niti ne trdita, da odmiki garaže z navedeno določbo PUP niso skladni. Prav tako ni sprejemljiv tožbeni ugovor o nezanesljivih izmerah pozidanega zemljišča v površini 32,40%, saj iz izpodbijane odločbe izhaja, da je podlaga tej ugotovitvi dejanska izmera na zemljišču. V odločbi tožene stranke je tudi dovolj poudarjeno, da v tej zadevi pravno ni pomembno, če so prizidki, nadzidki, garaže itd. pri drugih objetih sezidani s soglasjem sosedov - mejašev in na lokacijah, ki so funkcionalno manj rabljene, saj je pravno odločujoča le ugotovitev, da so za nameravano gradnjo izpolnjeni pogoji iz prostorsko ureditvenega akta, v tem primeru citiranega odloka o prostorsko ureditvenih pogojih v skladu z določbo 2. odstavka 62. člena ZUN.

Po presoji sodišča je na podlagi navedenega izpodbijana odločba zakonita, tožba pa neutemeljena in jo je zato sodišče zavrnilo po 2. odstavku 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS), ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91/I in 45/1/94).