Jedro

Na podlagi novih dokazov (izvidi, ki izkazujejo novo stanje) ni mogoče obnoviti postopka, ki se je končal z izdajo odločbe 6. 1. 2010. Nova dejstva, ki izkazujejo novo stanje so lahko le predmet novega postopka za priznanje novih pravic. Kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje, je pretekel tudi triletni rok od dokončnosti odločbe. Po preteku tega roka namreč obnove ni možno predlagati niti več uvesti po uradni dolžnosti (četrti odstavek 263. člena ZUP). Upoštevaje navedeno je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 267. člena ZUP tožnikov predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrgla.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodna odločba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 21. 11. 2017 (I. točka izreka). Tožbo v delu, v katerem tožnik zahteva, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, pa je zavrglo (II. točka izreka).

2. Zoper sodno odločbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je pri toženi stranki vložil predlog za obnovo postopka ter zahteval, da se ponovno oceni njegovo zdravstveno stanje na podlagi novo predloženih izvidov. Tožnik meni, da podlaga za odločitev ni v 67. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1)1. Ne strinja se tudi s tem, da se ne upošteva ocena glede invalidnosti, kot je bila podana v Bosni in Hercegovini, kjer je bil razvrščen v I. kategorijo invalidnosti. Bolan je od leta 2000 dalje, zdravstveno stanje pa se je kasneje še dodatno poslabšalo, kar izhaja tudi iz naknadno dostavljenih 8 izvidov. Tožnik meni, da je tožena stranka kršila določbe 6. in 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, s tem ko je njegovo zahtevo zavrnila na podlagi zmotnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Posledično pa je nepravilna tudi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 21. 11. 2017, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjski sklep št. ... z dne 8. 6. 2017. Z omenjenim sklepom je bila zavržena tožnikova zahteva (predlog) za obnovo postopka. Ugotovljeno je bilo, da niso izpolnjeni obnovitveni razlogi iz 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP)3. 6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je tožena stranka z odločbo št. ... z dne 6. 1. 2010 na podlagi zahtevka, ki je bil na podlagi 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (v nadaljevanju: Sporazum)4 vložen 8. 9. 2009 odločila, da se zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine zavrne. Ugotovljeno je bilo, da je tožnik invalid III. kategorije invalidnosti od 30. 6. 2000 dalje ter da nima pravice do invalidske pokojnine. Tako odločitev je potrdil drugostopenjski organ z odločbo št. ... z dne 7. 5. 2010. Odločitev pa je bila potrjena s prvostopenjsko sodbo opr. št. XII Ps 1365/2010 z dne 24. 4. 2012 in drugostopenjsko sodbo opr. št. Psp 222/2012 z dne 14. 6. 2012. Tožnik je nato večkrat vložil predlog za obnovo postopka (14. 12. 2012, 31. 7. 2013, 24. 3. 2014). S svojimi predlogi ni bil uspešen, saj je tožena stranka predloge za obnovo postopka zavrgla. Tožnik je nato ponovno dne 16. 8. 2016 vložil nov predlog za obnovo postopka, pri čemer se sklicuje na novo oceno delovne in zdravstvene zmožnosti. Predložil pa je tudi nove izvide.

7. ZUP v 260. členu določa razloge, v katerih primerih se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), lahko obnovi. Tako je v 1. točki določeno, da se postopek obnovi, če se zve za nova dejstva, ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi, pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.

8. Na podlagi novih dokazov (izvidi, ki izkazujejo novo stanje) nikakor ni mogoče obnoviti postopka, ki se je končal z izdajo odločbe 6. 1. 2010. Nova dejstva, ki izkazujejo novo stanje so lahko le predmet novega postopka za priznanje novih pravic. Kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje, je pretekel tudi triletni rok od dokončnosti odločbe. Po preteku tega roka namreč obnove ni možno predlagati niti več uvesti po uradni dolžnosti (četrti odstavek 263. člena ZUP). Upoštevaje navedeno je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 267. člena ZUP tožnikov predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrgla.

9. Zaradi zavrženja predloga so pritožbene navedbe glede izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine za rešitev sporne zadeve pravno irelevantne. Je pa že tožena stranka tožniku ustrezno pojasnila, da ob upoštevanju tudi slovenske zavarovalne dobe že prejema invalidsko pokojnino s strani bosansko-hercegovskega nosilca zavarovanja. Tožnik bi moral že v času uveljavitve Sporazuma 1. 7. 2008 izpolnjevati pogoje za invalidsko pokojnino po slovenski zakonodaji, da bi mu bila v Sloveniji priznana invalidska pokojnina. Ker tega ni izpolnjeval, kot to izhaja tudi iz pravnomočne odločbe št. ... z dne 6. 1. 2010, tudi če se mu je po letu 2010 zdravstveno stanje še dodatno poslabšalo, upoštevaje 37. člen Sporazuma, pravice do invalidske pokojnine v Republiki Sloveniji ne more pridobiti.

10. Upoštevaje navedeno tudi ni prišlo do kršitve določb Evropske konvencije o človekovih pravicah, kot to v pritožbi uveljavlja tožnik.

11. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodno odločbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 10/2008, 3/2011.