Jedro

Kot je ustrezno navedlo že sodišče prve stopnje, mora pri odmeri preživnine za otroka sodišče upoštevati njegovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlagateljičinem predlogu in nasprotnemu udeležencu naložilo plačevanje preživnine za mladoletnega sina obeh udeležencev, ... 2011 rojenega A. A., 325 EUR mesečno od 14. 1. 2020 dalje. Sklenilo je, da je do pravnomočnosti sklepa zapadle in neplačane preživnine dolžan plačati v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa (I.). V presežku je sodišče predlog zavrnilo (II.) in sklenilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka (III.).

2. Zoper sklep v I. tč. se je pritožil nasprotni udeleženec in predlagal njegovo razveljavitev. Razbrati je, da se ne strinja s potrebami mladoletnega sina, kot jih je ugotovilo oz. ocenilo sodišče prve stopnje. Navaja, da je strošek izvenšolskih dejavnosti 2.400 EUR na letni ravni pretiran in neizkazan oz. neobrazložen. Tudi strošek šolskih taborov 200 EUR naj bi bil pretiran, ti tabori naj ne bi bili vsako leto. Pretiran naj bi bil tudi strošek za praznovanje rojstnih dni 180 EUR letno, pa tudi stroški za stanovanje 2.040 letno oz. 170 EUR mesečno naj bi bili pretirani. Predlagateljici stroške obračunava lastno podjetje, najprej je rekla, da so 150, nato pa, da so 200 EUR. Tako pritožnik sklene, da je dejansko stanje napačno ugotovljeno.

3. Na pritožbo predlagateljica ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno in v zadostni meri ugotovilo pravno pomembna sporna dejstva in pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa relevantnih kršitev določb postopka ni storilo.

6. Glede vzgoje in varstva ter stikov za njunega mld. sina sta udeleženca, nekdanja izvenzakonska partnerja, sklenila sodno poravnavo, in sicer je mld. A. A. zaupan v vzgoji in varstvo materi, z očetom pa ima redne stike.

7. Ker se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (189. čl. Družinskega zakonika - DZ), je ocena, da je treba mesečno zadovoljiti 650 EUR potreb za mld. A. A., ustrezna. Na strani obeh zavezancev je namreč precej premoženja; dohodki matere in premoženje obeh roditeljev so visoko nadpovprečni. Potrebe so namreč tiste, ki se (v razumnih okvirih) prilagajajo zmožnostim. Otrokove potrebe so glede na njegovo starost in okoliščine pravilno ocenjene. Kot je ustrezno navedlo že sodišče prve stopnje, mora pri odmeri preživnine za otroka sodišče upoštevati njegovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (190. čl. DZ).

8. Nasprotni udeleženec je mizar, po lastni odločitvi, odkar je dedoval, ne dela več, čeprav bi lahko po neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča odlično zaslužil. Je lastnik oz. solastnik številnih nepremičnin; lastnik zaščitene kmetije, dveh stavbnih zemljišč ter številnih kmetijskih in gozdnih zemljišč. Po lastni navedbi je pred časom eno od nepremičnin prodal in zanjo prejel 100.000 EUR. Eno od hiš (na ...) oddaja oz. je oddajal. Je solastnik še dveh hiš v ..., eno uporablja brat, drugo oddaja prijateljem. Po lastnih navedbah, če potrebuje denar na roke, proda kakšno žival, vsako leto povprečno osem, za eno prejme 1.800 EUR, občasno opravi kakšno delo, ima status kmeta.

9. Ob tako ugotovljenih okoliščinah sploh ni dileme, da tudi nasprotni udeleženec, enako kot predlagatelijca, zlahka prispeva 325 EUR mesečno za svojega 12-letnega sina, s katerim sicer nima veliko stroškov, saj je ta večinoma pri materi (predlagateljici). Otrokove potrebe kljub izjemnim zmožnostim zavezancev (ob navedenih očetovih mati sama zase pravi, da je njeno premoženje vredno cca milijon) niso ocenjene nič posebej visoko. Za posamezne potrebe (npr. stanovanjske in prostočasne) je možno potrošiti zelo malo denarja, ali pa zelo veliko, odvisno od tega, koliko ga je na razpolago. Ne glede na omenjeno, da ga je na razpolago resnično zelo veliko, ni ocena stanovanjskih potreb 170 EUR mesečno, 180 EUR leto za rojstnodnevne zabave in 2.400 EUR letno za izvenšolske dejavnosti nič ekstremnega, kar ne bi bilo v korist mladoletnega otroka. Prvostopenjsko sodišče je vse navedene potrebe tudi specifično in ustrezno obrazložilo v tč. 19, 20 in 21 na str. 8 do 11, s čimer se pritožba konkretno ne sooči, pritožbeno sodišče pa obrazložitev v celoti sprejema kot razumno in prepričljivo.

10. Pritožba torej ni utemeljena in ker tudi bistvene kršitve določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podane, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (353. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1).