Jedro

Kadar posebnega revizorja imenuje sodišče, je sodišče po drugem odstavku 321. člena ZGD-1 tudi pooblaščeno, da odloča o povrnitvi stroškov in plačilu za delo posebnega revizorja. Pritožnik zato s pritožbeno trditvijo o nesklenjenem aneksu k pogodbi in torej neobstoju podlage za plačilo opravljenega dela izven okvirov, dogovorjenih s pogodbo z dne 30. 5. 2016, ne more uspeti.

S pritožbeno trditvijo, da je bil upoštevan zelo majhen del komentarjev, pa po presoji pritožbenega sodišča pritožnik ne more uspeti, saj upravičenost do plačila opravljenega dela ne more biti odvisna od količine upoštevanih (in po presoji revizorja utemeljenih) pritožnikovih komentarjev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče sklenilo, da se posebnemu revizorju E. d.o.o., ID za DDV: SI..., za opravljeno delo posebne revizije posameznih poslov družbe I d.d. po sklepu naslovnega sodišča v zadevi Ng 45/2015 z dne 17. 3. 2016 v povezavi s sklepom višjega sodišča I Cpg 536/2016 z dne 21. 6. 2016 izplača nagrada po računu št. SIL0100010010 v višini 37.950,00 EUR + 22 % DDV (8.349,00 EUR), kar skupno znaša 46.299,00 EUR (I. točka izreka). Nasprotnega udeleženca je pozvalo, da v roku 15 dni doplača na račun predujma TRR 000, sklic 000 manjkajoči znesek za poplačilo nagrade za revizorja in sicer 31.299,00 EUR (II. točka izreka). Nagrada in stroški se izplačajo iz založenih sredstev nasprotnega udeleženca in se nakažejo revizorju, ki je za navedeni znesek v roku 15 dni dolžan izdati elektronski račun, ki ga mora skladno z ZOPSPU poslati na sodišče v elektronski obliki preko Uprave RS za javna naročila (III. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec in uveljavljal vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Glede na to, da gre za nepravdni postopek, v njem pa je udeleženec postopka tudi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša (prvi odstavek 19. člena ZNP), je bila pritožba vročena v odgovor tudi imenovanemu posebnemu revizorju družbi E. d.o.o., ki je v odgovoru smiselno predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik v pritoži opozarja na obvestilo sodišča z dne 24. 10. 2016 o s posebnim revizorjem dne 30. 5. 2016 sklenjeni Pogodbi o izvedbi posebne revizije v skladu s sklepom sodišča z dne 17. 3. 2016. Ker je bilo v njej dogovorjeno, da se v pogodbi dogovorjeni honorar posebnemu revizorju lahko ob potrebnem dodatnem obsegu ur spremeni le s pisnim soglasjem obeh pogodbenih strank oziroma z aneksom k tej pogodbi, do katerega pa ni prišlo po krivdi revizorja, pritožnik meni, da do nagrade izven dogovorjene s pogodbo revizor ni upravičen.

6. Nobenega razloga ni, da sodišče ne bi sprejelo dogovora posebnega revizorja in "revidirane" družbe o nagradi posebnega revizorja glede na obseg in zahtevnost dela, kadar je ta med pogodbenima stranka nesporen. Vendar je do soglasja med pogodbenima strankama prišlo očitno le v fazi postopka, ko je prvostopenjsko sodišče s sklepom Ng 45/2015 z dne 17. 3. 2016 posebnemu revizorju odredilo preveritve vodenja poslov pritožnika in s tem določilo okvir obsega dela (v 7. točkah pod točko I. navedenega sklepa) ter toženi stranki naložilo v plačilo predujem za kritje stroškov posebne revizije v višini 15.000,00 EUR. Temu je očitno sledila sklenitev pogodbe, na katero se sklicuje pritožnik in v kateri sta se pogodbenika dogovorila za vrednost urne postavke 100,00 EUR, kot zatrjuje sam pritožnik, kar je pomenilo, da naj bi založeni predujem zadostoval za 150 ur opravljenega dela.

7. Vendar je po pritožbi predlagatelja Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cpg 536/2016 z dne 21. 6. 2016 razširilo naloge posebnega revizorja še s preveritvijo poslov nasprotnega udeleženca in njegovih hčerinskih družb še s petimi družbami. Tako razširjeni nalogi posebnega revizorja pa ni sledil tudi nadaljnji dogovor o nagradi posebnemu revizorju, čeprav je evidentno, da se je s tem obseg dela revizorju povečal. Pritožbeno sodišče se ni spuščalo v presojo razlogov za nesklenitev aneksa k že sklenjeni pogodbi med revizorjem in nasprotnim udeležencem ker meni, da za presojo utemeljenosti po revizorju zahtevane nagrade za opravljeno delo sklenitev aneksa k pogodbi ni odločilna. Po logiki pritožnika namreč izrečeno njegovo nesoglasje k sklenitvi aneksa pomeni, da mu posebnemu revizorju za celotno njegovo opravljeno delo ni treba plačati. Taka logika pa bi lahko vodila v špekulativno odklanjanje sklenitve aneksa k pogodbi.

8. Kadar pa posebnega revizorja imenuje sodišče, je sodišče po drugem odstavku 321. člena ZGD-1 tudi pooblaščeno, da odloča o povrnitvi stroškov in plačilu za delo posebnega revizorja. Pritožnik zato s pritožbeno trditvijo o nesklenjenem aneksu k pogodbi in torej neobstoju podlage za plačilo opravljenega dela izven okvirov, dogovorjenih s pogodbo z dne 30. 5. 2016, ne more uspeti.

9. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da sodišče pritožniku ni dalo možnosti izjave o specifikaciji računa. Pritožnik namreč že v sami pritožbi (četrti odstavek na strani 4) navaja, da je bil sestanek z revizorjem nujen, ker "iz specifikacije porabljenih ur in stroškov za posebno revizijo, ki je bila priloga računu št. SIL0100010010 z dne 1. 12. 2016 v višini 46.299,00 EUR, ki ga je nasprotni udeleženec zavrnil, izhaja, da so zaposleni pri posebnem revizorju ure specificirali zelo pavšalno ...". Iz citiranih navedb torej izhaja, da je pritožnik z računom revizijske družbe z dne 1. 12. 2016, ki ga je zavrnil, kot prilogo računu prejel tudi specifikacijo porabljenih ur in stroškov. Glede na to, da je račun zavrnil z dopisom z dne 6. 12. 2016 (priloga C394), je torej jasno, da je najkasneje tedaj bil seznanjen s specifikacijo računa in bi nanjo lahko odreagiral tudi z vlogo sodišču. Nenazadnje pa tudi sam v pritožbi navaja, da je bilo sodišče z njegovo zavrnitvijo računa seznanjeno z vlogo revizorja z dne 9. 12. 2016, s katero je revizor sodišču posredoval zavrnitev računa.

10. Pritožnik pa neutemeljeno oporeka revizijski družbi pravico do povračila stroškov kopiranja, ker je, kot izhaja iz dopisa sodišča z dne 23. 12. 2016 (list. št. 328) kopije izdelala po nalogu sodišča in torej kopirano dokumentacijo predložila na zahtevo sodišča. Zato revizorju ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja in neutemeljenosti nastanka navedenih stroškov.

11. V zvezi s potrebnostjo in obsegom opravljenih ur A. A. glede ugotavljanja lastništva družbe F. LIMITED pa pritožnik navaja, da posli z navedeno družbo niso bili predmet posebne revizije, sicer pa je to lastništvo mogoče ugotoviti z vpogledom v elektronski register, za kar je potrebno maksimalno 15 minut. Pritožbeno sodišče sprejema pojasnilo revizijske družbe, da so bili predmet posebne revizije vsi posli nasprotnega udeleženca (pritožnika) in njegovih hčerinskih družb, sklenjeni z družbami, povezanimi s poslovodstvom in nadzornim svetom, kar družba F. LIMITED je. Navedeno preverjanje pa ni bilo enostavno, ker je družba registrirana na Cipru. Že po logiki pa je po presoji pritožbenega sodišča delo zahtevnejše in zamudnejše, če je treba neke povezave šele najti, kot če nekdo za te povezave že ve in jih le še preverja.

12. Kot je razvidno iz specifikacije opravljenih ur, priložene računu za opravljeno delo posebnega revizorja, je bilo za sestanke s predlagateljem dne 30. 3. 2016 opravljenih 5,5 ur. Zmotno je pritožbeno stališče, da do komunikacije s predlagateljem po izdaji sklepa o dovolitvi posebne revizije posebni revizor ni bil upravičen, saj sam navaja, da je prvostopenjsko sodišče posebnemu revizorju naložilo obvestitev pritožnika o nameravanem sestanku in mu omogočiti prisostvovanje na sestanku. Če posebni revizor tako ni ravnal, še ni mogoč zaključek, da sestanek s predlagateljem ni bil potreben v obračunanem obsegu ur.

13. Kot izhaja iz pojasnila posebnega revizorja v odgovoru na pritožbo, je bil z namenom skrbnosti pri pripravi poročila pritožniku posredovan osnutek poročila, na katerega je pritožnik podal številne komentarje. Vse je bilo treba preučiti. Nekateri so bili upoštevani in poročilo primerno posodobljeno po zahtevi za dodatno pojasnilo ali dokumentacijo. S pritožbeno trditvijo, da je bil upoštevan zelo majhen del komentarjev, pa po presoji pritožbenega sodišča pritožnik ne more uspeti, saj upravičenost do plačila opravljenega dela ne more biti odvisna od količine upoštevanih (in po presoji revizorja utemeljenih) pritožnikovih komentarjev. Neupravičenosti zaračunanih 34 ur opravljenega dela po pridobitvi komentarjev pritožnika le-ta ni uspel izpodbiti.

14. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

15. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in 37. členom ZNP in je posledica pritožnikovega neuspeha v pritožbenem postopku.