Jedro

Pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, ki je po svoji naravi statusna ali poslovna odločitev pristojnih organov v pravnem prenosu udeleženih družb, delavec v individualnem delovnem sporu ne more izpodbijati. Pri pogodbenem prenosu tehnološko relativno samostojnega oddelka orodjarne je šlo za spremembo delodajalca v smislu 1. odstavka 73. člena ZDR. Tožnikove pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki in druge pravice iz delovnega razmerja so po zakonu prešle na delodajalca prevzemnika že s samim pogodbenim prenosom dela podjetja, v katerem je tožnik delal. Tožnikovo delovno razmerje se je zato zakonito nadaljevalo pri delodajalcu prevzemniku in ni imel podlage za zahtevek za vrnitev na delo k toženi stranki.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 12.2.2003 o "prehodu tožnika" k drugemu delodajalcu in zahtevek, da je dolžna tožena stranka pozvati tožnika nazaj na delo z vsemi pravicami iz delovnega razmerja. Ugotovilo je, da je prišlo zaradi pogodbenega prenosa oddelka orodjarne, kjer je delal tožnik, na družbo M. d.n.o., do spremembe delodajalca v smislu določb 1. odstavka 73. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02) in s tem do prehoda pogodbenih in drugih pravic in obveznosti tožnika iz delovnega razmerja na delodajalca prevzemnika.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da je lahko imel sporni sklep le značaj obvestila o spremembi delodajalca, saj je ob pogodbenem prenosu dela podjetja prišlo do spremembe delodajalca že po zakonu samem. Glede na to tožniku pri delodajalcu prevzemniku tudi ni bilo potrebno podpisovati nove pogodbe o zaposlitvi. Tudi takšna zahteva pa na zakonitost spremembe delodajalca in s tem v zvezi prenehanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki ni mogla vplivati. Prav tako na zakonitost spremembe delodajalca ni vplivala določba o le začasnem prenosu oddelka orodjarne, saj bodo v skladu s 6. odstavkom 73. člena ZDR po prenehanju veljavnosti pogodbenega prenosa tega dela podjetja tožnikove pravice in obveznosti iz delovnega razmerja ponovno prešle na toženo stranko.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo, ne da bi v njej formalno opredelil revizijske razloge. V njej izpodbija legitimnost pogodbenega prenosa dela proizvodnje tožene stranke, to je oddelka orodjarne na drugo družbo, ponovno navaja, da je bil pri toženi stranki kot predstavnik delavcev član nadzornega sveta in graja drugačne ugotovitve sodišča v zvezi s tem, zatrjuje, da je član sindikata KNSS Neodvisnost in da iz članstva sindikata ni bil izključen. Stališče sodišča, da se bo imel po izteku pogodbenega prenosa oddelka orodjarne pravico vrniti k toženi stranki, označuje za nerazumno. Pod vprašaj postavlja tudi sestavo nižjih sodišč pri izdaji sodbe, saj naj bi imel s sodniki, ki so sodelovali v senatih, slabe izkušnje tako on, kot njegovi sodelavci.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, na podlagi katere revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Pri tem zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka tožnik v reviziji ni določno opredelil. Zato sodišče v tej smeri izpodbijane sodbe ni smelo in ni moglo preizkušati.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Navedbe tožnika glede članstva v nadzornem svetu tožene stranke in glede članstva v sindikatu pomenijo poskus uveljavljanja zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog. Zato tudi v tej smeri sodišče izpodbijane sodbe ni smelo preizkušati. To velja tudi za navedbe tožnika o nelegitimnosti pogodbenega prenosa oddelka orodjarne na delodajalca prevzemnika zaradi domnevnih napak v postopku prenosa. Sicer pa samega pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, ki je po svoji naravi statusna ali poslovna odločitev pristojnih organov v pravnem prenosu udeleženih družb, delavec v individualnem delovnem sporu ne more izpodbijati. V individualnem delovnem sporu se lahko postavi le vprašanje, ali je šlo za prenos podjetja ali dela podjetja v smislu določb 73. člena ZDR, na podlagi katerega delovna razmerja delavcev že po zakonu samem preidejo na delodajalca prevzemnika.

Glede na to, da je šlo za pogodbeni prenos tehnološko relativno samostojnega oddelka orodjarne, sta nižji sodišči pravilno presodili, da je šlo v tem primeru za spremembo delodajalca v smislu določb 1. odstavka 73. člena ZDR. Torej so tožnikove pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki in druge pravice iz delovnega razmerja po zakonu samem prešle na delodajalca prevzemnika že s samim pogodbenim prenosom dela podjetja, v katerem je tožnik delal. Zato se je tožnikovo delovno razmerje zakonito nadaljevalo pri delodajalcu prevzemniku in tožnik ni imel podlage za zahtevek za vrnitev na delo k toženi stranki. Hkrati je sodišče pravilno opozorilo na varstvo tožnikove zaposlitve zaradi le začasnega prenosa dela podjetja v smislu določb 6. odstavka 73. člena ZDR.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.