Jedro

28. člen ZUS-1 ne določa kot procesne predpostavke, da stranka izkaže, da je drugostopenjski organ pritožbo, ki je bila vložena pri prvostopenjskemu organu dejansko prejel. Te informacije stranka navadno niti ne prejme, prav tako je ni dolžna zahtevati od organa prve stopnje. Izkazati mora le, da je pritožbo pravilno vložila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo tožbo (I. točka izreka), vloženo na podlagi 4. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zaradi ugotovitve, da je tožena stranka s svojim ravnanjem – opustitvijo odstopa njegove pritožbe zaradi molka organa z dne 9. 1. 2017 oziroma z opustitvijo vročitve potrdila o odstopu njegove pritožbe ravnala nezakonito, zaradi česar mora nemudoma odpraviti nezakonito stanje na način, da njegovo pritožbo zaradi molka organa z dne 9. 1. 2017 odstopi drugostopenjskemu organu oziroma o tem izda in vroči potrdilo, če je odstop že izvedla. Odločilo je še o stroških postopka (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da sodišče prve stopnje meni, da ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer samostojno sodno varstvo v upravnem sporu – zaradi molka organa, zato subsidiarno pravno varstvo v obravnavanem primeru ni dopustno (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Posledično je tožbo zavrglo.

3. Tožnik je zoper navedeni sklep vložil pritožbo (v nadaljevanju pritožnik) zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Navaja, da je vložil tožbo po 4. členu ZUS-1, ker prvostopenjski organ njegove pritožbe zaradi molka organa ni poslal drugostopenjskemu organu v reševanje. S tem, ko upravni organ, ki je pristojen za sprejem pritožbe, vložene pritožbe ne pošlje v reševanje organu, ki je pristojen za njeno obravnavo, stranki onemogoči izvrševanje njene ustavne pravice do pritožbe. Sodno varstvo po 28. členu ZUS-1 se lahko uporabi le v primeru, da drugostopenjski organ o pritožbi zaradi molka organa ne bi odločil v zakonskem roku. Rok za odločitev drugostopenjskega organa pa začne teči šele, ko sam prejme popolno pritožbo. Če popolne pritožbe nikdar ne prejme, ker mu je prvostopenjski organ ne pošlje, potem rok za odločanje drugostopenjskega organa ne začne teči. Stranke tako ne morejo od njega dodatno zahtevati, da izda odločbo o pritožbi. Vrhovnemu sodišču zato predlaga naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbi ugodi ter odloči še, da je pritožnik upravičen do povračila stroškov pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Glede na ugotovljene dejanske okoliščine, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, v obravnavani zadevi ni prišlo do izdaje formalnega upravnega akta o pritožnikovi pritožbi zaradi molka prvostopenjskega organa, ki ni odločil o ugovoru zoper informativni izračun dohodnine za leto 2016. V takšnem primeru nastopi fikcija, da je bil izdan negativen upravni akt (pritožnikova pritožba je bila zavrnjena).1 Gre torej za molk organa prve stopnje in za molk organa druge stopnje.

7. Opisano situacijo ureja četrti odstavek 28. člena ZUS-1, ki določa, da če organ prve stopnje, zoper odločbo katerega je dovoljena pritožba, ni izdal in vročil stranki odločbe v predpisanem roku, ima stranka pravico obrniti se s pritožbo naravnost na organ druge stopnje, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen. Če pa organ druge stopnje ne izda in vroči stranki odločbe o pritožbi v predpisanem roku in tudi ne v sedmih dneh na njeno ponovno zahtevo, sme stranka zaradi varstva svojih pravic sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. Procesne predpostavke za vložitev tožbe po četrtem odstavku 28. člena ZUS-1 so torej zamuda organa prve stopnje in organa druge stopnje, slednji pa odločbe ne izda in ne vroči stranki niti po pretečenih sedmih dneh od strankinega dodatnega poziva.

8. V nobenem primeru 28. člen ZUS-1 ne določa kot procesne predpostavke, da stranka izkaže, da je drugostopenjski organ pritožbo, ki je bila vložena pri prvostopenjskemu organu dejansko prejel. Te informacije stranka navadno niti ne prejme, prav tako je ni dolžna zahtevati od organa prve stopnje. Izkazati mora le, da je pritožbo pravilno vložila. Razlogi, zakaj drugostopenjski organ o pritožbi ni odločil v predpisanem roku, pri izkazovanju procesnih predpostavk za vložitev tožbe po četrtem odstavku 28. člena ZUS-1 niso relevantni. Posledično ne morejo kar predhodno izključiti te oblike sodnega varstva, kot to zmotno trdi pritožnik.

9. Stranka bi ob takem pritožnikovem stališču tudi vršila nadzor nad delom upravnih organov, kar v nobenem primeru ni v njeni pristojnosti ali interesu. Stranka z vložitvijo tožbe zaradi molka organa zasleduje le svoj legitimni interes po izdaji zanjo ugodne odločbe. V tožbi pa bo lahko uveljavljala tudi vse razloge in okoliščine molka organa, ki so ji znane. Sodno varstvo za primere, kot je obravnavani, torej obstaja, in bi ga pritožnik lahko uporabil oziroma ga še lahko uporabi, če je molk upravnih organov še vedno podan.

10. Ne držijo pa pritožbene navedbe, da rok za odločitev o pritožbi iz 256. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) začne teči šele, ko pritožbo prejme v odločanje organ druge stopnje. Ta rok začne teči v trenutku, ko pristojni organ prejme popolno pritožbo in se nikakor ne more podaljšati na način, da organ prve stopnje ne odstopi pritožbe v reševanje drugostopenjskemu organu. Vrhovno sodišče še dodaja, da zakonito ravnanje organa druge stopnje od njega terja, da v primeru, ko izve, da mu pritožba ni bila odstopljena v reševanje, zahteva od prvostopenjskega organa pritožbo skupaj z upravnim spisom in pojasnilo za zamudo.

11. Ker niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (prvi odstavek 82. člena v zvezi s 76. členom ZUS-1).

K II. točki izreka:

12. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Dr. Erik Kerševan, dr. Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 561.