Jedro

Prvi odstavek 78. člena ZDZdr namreč določa, da se za postopek odpusta iz varovanega oddelka smiselno uporabljajo določbe 71. člena tega zakona, torej določba, ki velja za odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, ta člen pa v sedmem odstavku med drugim določa, da če je postopek za odpust uveden na podlagi predloga iz drugega odstavka tega člena (če predlog za odpust vloži oseba, njen odvetnik, najbližja oseba ali zakoniti zastopnik), se stroški postopka krijejo v skladu z 51. členom tega zakona. To pa pomeni, da jih predhodno zaradi hitrosti postopka založi sodišče (prvi odstavek 51. člena ZDZdr), na koncu pa jih mora povrniti predlagatelj. Ta zakonska ureditev je bila presojana tudi s strani Ustavnega sodišča RS, ki je z odločbo U-I-60/20 z dne 6. 3. 2020 ugotovilo, da zakonska ureditev, da stroške, nastale v zvezi s postopkom predčasnega odpusta nosi predlagatelj (pacient), če je njegov predlog zavrnjen, ni neustavna, saj ne posega v ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je predlagatelj A. A. dolžan v korist proračuna plačati znesek 1.871,65 EUR v roku osem dni po pravnomočnosti sklepa na račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti.

2. Zoper zgoraj navedeni sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Navaja, da ni dolžan povrniti stroškov postopka, pač pa mora navedene stroške nositi sodišče ter se bo v tem primeru obrnil na Evropsko sodišče. Prav tako navaja, da sodi med ljudi ter smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 30. členom Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), v zvezi s 366. in 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo določb ZPP preizkusilo pritožbo v mejah pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi in vrsti nepravdnega postopka. V skladu z drugim odstavkom 20. člena ZNP-1 je v zadevi odločil senat. 5. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo nobene uradno upoštevne absolutne bistvene kršitve določb postopka ter tudi ne kršitve uporabe materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o tem, da je predlagatelj dolžan povrniti stroške postopka pravilno izhajalo iz določbe drugega odstavka 51. člena ZDZdr, ki določa, da če sodišče predlog za sprejem zavrne, krije stroške postopka predlagatelj, če pa je predlagatelj izvajalec psihiatričnega zdravljenja, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave ali državno tožilstvo, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča. Navedeno določbo je v primeru vložitve predloga predlagatelja (ki ni ena od zgoraj navedenih ustanov, pač pa oseba, ki se jo pridrži brez njene privolitve) za predčasni odpust iz varovanega oddelka socialnovarstvenega zavoda, treba uporabiti v skladu s sedmim odstavkom 71. člena v zvezi s prvim odstavkom 78. člena ZDZdr. Prvi odstavek 78. člena ZDZdr namreč določa, da se za postopek odpusta iz varovanega oddelka smiselno uporabljajo določbe 71. člena tega zakona, torej določba, ki velja za odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, ta člen pa v sedmem odstavku med drugim določa, da če je postopek za odpust uveden na podlagi predloga iz drugega odstavka tega člena (če predlog za odpust vloži oseba, njen odvetnik, najbližja oseba ali zakoniti zastopnik), se stroški postopka krijejo v skladu z 51. členom tega zakona. To pa pomeni, da jih predhodno zaradi hitrosti postopka založi sodišče (prvi odstavek 51. člena ZDZdr), na koncu pa jih mora povrniti predlagatelj. Ta zakonska ureditev je bila presojana tudi s strani Ustavnega sodišča RS, ki je z odločbo U-I-60/20 z dne 6. 3. 2020 ugotovilo, da zakonska ureditev, da stroške, nastale v zvezi s postopkom predčasnega odpusta nosi predlagatelj (pacient), če je njegov predlog zavrnjen, ni neustavna, saj ne posega v ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.

7. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, se je v obravnavani zadevi postopek začel s predlogom samega predlagatelja A. A. za predčasni odpust iz varovanega oddelka C. Navedeni predlog je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom Pr 3/2023-26 z dne 10. 3. 2023, le-ta pa je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 270/2023 z dne 5. 4. 2023. Ni dvoma torej, da je bil predlog predlagatelja za predčasen odpust iz varovanega oddelka C. pravnomočno zavrnjen. Zato je tudi pravilna materialnopravna odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžan predlagatelj plačati stroške postopka, ki so v tem postopku nastali in so bili založeni s strani sodišča. 8. Pritožba ne graja odločitve sodišča prve stopnje glede višine odmerjenih stroškov, ki jih je dolžan plačati predlagatelj v znesku 1.871,65 EUR, pritožbeno sodišče pa ob pravilni uporabi materialnega prava ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilna. Sami odvetniški stroški v znesku 982,19 EUR so bili odmerjeni s sklepom sodišča Pr 3/2023-33 z dne 11. 4. 2023, ta odločitev pa je postala pravnomočna dne 18. 4. 2023, saj predlagatelj zoper navedeni sklep ni vložil pritožbe. Prav tako je pravnomočen sklep Pr 3/2023-25 z dne 10. 3. 2023 o odmeri stroškov sodne izvedenke psihiatrične stroke dr. B. B. ki je bila postavljena v predmetnem postopku za ugotovitev zdravstvenega stanja predlagatelja v znesku 889,46 EUR.

9. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.