Jedro

Toženec (delavec) je določenega dne pred zaključkom delovnega časa v službeno vozilo natočil napačno gorivo in s tem toženi stranki (delodajalcu) povzročil škodo v višini plačanega goriva. Njegovo ravnanje je bilo hudo malomarno. Od vsakega voznika službenega vozila se pričakuje, da bo z vozilom ravnal kot skrben gospodar. Toženec pa s tem, ko je v vozilo natočil bencin namesto diesela, ni ravnal kot skrben gospodar. Zato je podana odškodninska odgovornost toženca za nastalo škodo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki 79,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 7. 2011 dalje do plačila, kar je zahtevala tožeča stranka več (plačilo zakonskih zamudnih obresti od 27. 5. 2011), je zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je, da mora tožena stranka v 15 dneh od vročitve sodbe povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 51,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (II. točka izreka). Tožena stranka sama krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je stališče sodišča prve stopnje, da je toženec odgovoren za škodo, ki je toženi stranki nastala s tem, ko je tožnik dne 27. 5. 2011 v službeno vozilo natočil napačno gorivo, napačno. Tožeča stranka ni dokazala, da ji je nastala škoda v višini vrednosti natočenega goriva, to je 79,09 EUR. Sodišče prve stopnje je tožencu očitalo, da naj bi ravnal hudo malomarno in skrajno nepazljivo. Toženec meni, da v konkretnem primeru ni ravnal skrajno nepazljivo, saj, kot je splošno znano, se na bencinskem servisu običajno da na istem točilnem mestu natočiti tri različna goriva in sicer diesel, super 95 in super 100. Ročica za točenje goriva se nahaja v razmaku nekaj centimetrov, edina razlika med njimi je barva točilne ročice. Da je toženec prijel napačno ročico za točenje goriva in ga tudi pričel točiti, ni bila skrajna nepazljivost, pač pa zgolj trenutek nepazljivosti in nezbranosti, ki se lahko pripeti vsakemu. Ker toženec ni ravnal z hudo malomarnostjo, ki je skrajna nepazljivost in pomeni zanemarjanje tistih pazljivosti in skrbi, ki se pričakujejo od vsakega človeka, na podlagi določbe 135. člena ZJU ni odškodninsko odgovoren. Definicija hude malomarnosti v zakonu ni opredeljena. Ker v konkretnem primeru niso podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti in ker toženec ni ravnal hudo malomarno, tudi ni odškodninsko odgovoren, zato pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je toženec dne 27. 5. 2011 pred zaključkom delovnega časa (ob 17.07 uri) v službeno vozilo natočil napačno gorivo in s tem toženi stranki povzročil škodo v višini plačanega goriva (79,09 EUR).

6. Po prvem odstavku 135. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 s sprem.) je javni uslužbenec odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo protipravno povzroči delodajalcu pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti. Enako določa tudi prvi odstavek 182. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s sprem.). Za utemeljenost odškodninskega zahtevka morajo biti podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, ki izhajajo iz splošnih pravil obligacijskega prava (131. člen in naslednji členi Obligacijskega zakonika - OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001): nastanek škode (tožeči stranki), nedopustno ravnanje toženca, vzročna zveza med škodo in nedopustnim ravnanjem toženca ter odgovornost toženca. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožeča stranka dokazala obstoj vseh predpostavk za odškodninsko odgovornost toženca, zato je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo.

7. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da je toženec ravnal hudo malomarno, ko je natočil v službeno vozilo bencin, čeprav bi moral natočiti diesel. Pri tem se toženec neutemeljeno sklicuje, da je gorivo točil na točilnem pultu, kjer so tri točilne ročice, ki se nahajajo v razmaku nekaj centimetrov in mu zato tožeča stranka ne more očitati hude malomarnosti, saj je šlo le za trenutek nepazljivosti, zato bi moralo sodišče ugotoviti, da je šlo le za malomarnost in nikakor za hudo malomarnost. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da se od vsakega voznika službenega vozila pričakuje, da bo z vozilom ravnal kot skrben gospodar, kar pa toženec s tem, ko je v vozilo natočil bencin namesto diesela, vsekakor ni ravnal kot skrben gospodar. Tožencu se najbrž ni zgodilo, da bi v svoj avtomobil tankal drugo gorivo, čeprav je točilno mesto na vsaki bencinski črpalki enako razporejeno. Tožeča stranka je v zvezi z ravnanjem s službenimi vozili tudi sprejela poseben poslovnik oziroma pravilnik, ki je določal obveznost voznika - uporabnika službenega vozila. Prav tako, kot to pravilno opozarja tožeča stranka, je na pokrovčkih za gorivo vozila vidna oznaka in napis diesel, zato je povsem jasno, katero gorivo je potrebno tankati. Glede na to, da je voznik službenega vozila dolžan ravnati z vozilom kot skrben gospodar, toženec, ki je natočil v službeno vozilo napačno gorivo, vsekakor ni ravnal kot skrben gospodar. Zato je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje toženca, da je šlo pri spornem točenju zgolj za pomoto in trenutno nepazljivost tožnika, ne pa za njegovo hudo malomarnost. 8. Ker ostale pritožbene navedbe za odločitev v obravnavanem individualnem delovnem sporu niso pomembne, prav tako tožena stranka ne navaja nobenih drugih pravno upoštevnih dejstev, s katerimi bi lahko omajala izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).