Jedro

Verjetnost nepravilne vročitve sodnega pisanja pravni osebi, predstavlja upravičen vzrok dolžnice za zamudo roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi in torej utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli, ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi pa zavrže. Iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP se zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožuje dolžnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je sodno pošiljko (sklep o izvršbi) po vsej verjetnosti prevzel nepooblaščeni receptor stavbe, v kateri je najemnica. Pri tem je uporaba žiga dolžnice irelevantna oziroma so zakoniti zastopniki dolžnice kar se tega tiče ravnali kot dobri gospodarji, saj so žige shranili v predal zaklenjene sobe, nad receptorjem, ki je celo uslužbenec upnika, pa niso mogli imeti nadzora. Pritožba je utemeljena. Izhodišče za preizkus izpodbijanega sklepa je določba prvega odstavka 116. člena ZPP, ki določa, da če stranka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Dolžnica je pri sodišču prve stopnje vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj meni, da je rok za ugovor zoper sklep o izvršbi zamudila zaradi upravičenega vzroka. Upravičeni vzrok so v pravni teoriji tiste okoliščine, ki jih stranka ni zakrivila. Ali je vzrok "upravičen", presoja sodišče upoštevajoč vse okoliščine posameznega primera. Seveda ne zadošča, da se stranka zgolj sklicuje na upravičene vzroke, mora jih tudi verjetno izkazati. Po oceni pritožbenega sodišča dolžnica utemeljeno opozarja, da je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazala, da za zamudo vložitve ugovora zoper izdan sklep o izvršbi ni bila kriva sama. Na vročilnici, zaradi katere naj bi dolžnica ta rok zamudila, je žig dolžnice in lastnoročni podpis, za katerega se ne ve, čigav je, zagotovo pa ni podpis zakonitega zastopnika dolžnice (tako zatrjuje dolžnica, je pa to razvidno tudi iz pooblastila dolžnice odvetniku v tej izvršilni zadevi, ki ga je podpisal prav njen zakoniti zastopnik - priloga B2). Glede na trditve dolžnice, da njenega zastopnika v času podpisa vročilnice zaradi šolskih počitnic ni bilo na delu, tudi verjetnost zlorabe žiga ni izključena. Potrdilo o vročitvi sodne pošiljke - vročilnica - je sicer javna listina in ta dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP), vendar le dokler prizadeti ne dokaže nasprotnega (tretji odstavek 224. člena ZPP). Pritožbeno sodišče meni, da bi moralo sodišče prve stopnje z zaslišanjem receptorja in morebiti z opravo poizvedb ali je bil res zaposlen pri upniku, ugotoviti, ali drži navedba v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, da sklep o izvršbi dolžnici ni bil vročen 23.12.1999, kot izkazuje povratnica. Če ji ni bil vročen po določbah ZPP o vročanju sodnih pošiljk pravnim osebam (prvi odstavek 133. člena ZPP), za to dolžnica ne sme nositi škodljivih posledic. Če je prišlo do zlorabe žiga dolžnice, prav tako za to ne more biti kriva dolžnica, posebej še, ob doslej neovrženi trditvi dolžnika, da je receptor delavec upnika. Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 355. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP. Določbe ZPP je pritožbeno sodišče uporabilo v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98).