Jedro

Določba četrtega odstavka 282. člena ZPP ureja neizpodbojno domnevo, da je tožeča stranka umaknila tožbo, če ne pride na kakšen poznejši narok za glavno obravnavo in niso izpolnjeni pogoji za odločitev glede na stanje spisa. Takšna sankcija pa je lahko izrečena le ob predpostavki, da je bila tožeča stranka pravilno vabljena na poznejši narok in je bila tudi opozorjena na posledice izostanka z naroka.

ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register, da poskrbi, da bo na naslovu, ki je v registru naveden kot sedež, omogočeno sprejemanje sodnih pošiljk, oziroma, da poskrbi za ustrezne vpise v sodnem registru v primeru spremembe naslova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek ter naložilo tožeči stranki, da mora v roku petnajstih dneh toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 2.016,84 EUR s pp.

Zoper sklep se je pravočasno po pooblaščencu pritožila tožeča stranka. Opozarja, da jo je sodišče na narok očitno vabilo dvakrat, drugič z vabilom z dne 22. 9. 2011, v katerem je bil določen petnajstdnevni rok za prevzem vabila na pošti. Stranka je vabilo prevzela dne 3. 10. 2011, vendar je sodišče takrat že opravilo narok in izdalo izpodbijani sklep. S takšnim postopanjem je ravnalo v nasprotju z določbami pravdnega postopka o vročanju sodnih pisanj, s čimer je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Na pritožbo je odgovorila tožena stranka ter predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na določbo četrtega odstavka 282. člena ZPP, ki ureja neizpodbojno domnevo, da je tožeča stranka umaknila tožbo, če ne pride na kakšen poznejši narok za glavno obravnavo in niso izpolnjeni pogoji za odločitev glede na stanje spisa (peti odstavek 282. člena ZPP). Takšna sankcija pa je lahko izrečena le ob predpostavki, da je bila tožeča stranka pravilno vabljena na poznejši narok in je bila tudi opozorjena na posledice izostanka z naroka (sedmi odstavek 282. člena ZPP).

V konkretnem primeru tožeča stranke meni, da ji vabilo na narok ni bilo pravilno vročeno in s tem posledično ni bila izpolnjena predpostavka presumpcije umika tožbe.

V skladu z določbo tretjega odstavka 139. člena ZPP se subjektu vpisa v sodni register vroča na naslovu, navedenemu v registru (sedež družbe). Če subjektu vpisa v sodni register vročitev sodnega pisanja na tem naslovu ni mogoča, se vročitev opravi na način, določen v prvem, drugem in tretjem odstavku 141. člena ZPP, to je z obvestilom na njegovem naslovu in fikcijo vročitve, če naslovnik v petnajstih dneh ne dvigne sodnega pisanja (četrti odstavek 141. člena ZPP). Zakon temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register, da poskrbi, da bo na naslovu, ki je v registru naveden kot sedež, omogočeno sprejemanje sodnih pošiljk, oziroma, da poskrbi za ustrezne vpise v sodnem registru v primeru spremembe naslova (glej Aleš Galič, Pravdni postopek s komentarjem, Ljubljana; Uradni list: GV Založba, 2005, Prva knjiga, stran 565).

Kot je razvidno iz podatkov v spisu, poštni vročevalec dne 29. 8. 2011 ni mogel vročiti sodnega pisanja (vabila na narok za dne 27.9.2011) tožeči stranki oziroma pristojni osebi za sprejem pisanja na sedežu podjetja, zato je na vratih podjetja na naslovu ….., kot je vpisano v sodnem registru, pustil obvestilo o prispelem pisanju, v katerem je bil naveden rok petnajstih dni, da ga tožeča stranka lahko dvigne na pošti. Ker tožeča stranka pisanja v roku ni dvignila, se je skladno z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP pravilno štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku navedenega roka.

Iz podatkov v spisu sicer izhaja, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki z namenom, da bi tožeča stranka sodno pošiljko dejansko prejela (pojasnilo k predložitvenemu poročilu), vabilo na narok za glavno obravnavo za dne 27.9.2011 ponovno vročalo z odredbo z dne 20. 9. 201, vendar pa ponovno vabljenje tožeče stranke na isti narok na samo pravilno prvo vročitev ne vpliva, saj se domneva, da je bila tožeča stranka seznanjena z datumom naroka za glavno obravnavo že s pravilno vročenim prvim vabilom.

Ker je bila torej tožeča stranka pravilno vabljena na narok za glavno obravnavo in ker tudi ne zatrjuje obstoja opravičljivega razloga za nepristop na narok, ki bi izključeval procesno sankcijo iz četrtega odstavka 282. člena ZPP, so podane predpostavke na podlagi katerih je bilo potrebno šteti, da je tožeča stranka tožbo umaknila.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po sodnici posameznici (366 a čl. ZPP) pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP). Odgovor na pritožbo pa tudi v ničemer ni prispeval k rešitvi zadeve, zato stroške odgovora krije tožena stranka sama (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP).