Jedro

Z odločitvijo o odvzemu otroka staršem je povezana tudi odločitev o stikih med otrokom in starši ter vprašanje preživljanja.

Res je izražena otrokova želja, da živi pri očetu ter da z materjo nima nobenih stikov, močna, vendar pa sodišče takšne želje ne more upoštevati, saj je z veliko verjetnostjo izražena pod vplivom očeta. Izvedenka bo morala pretehtati, ali je mladoletni B. že tako odtujen od matere, da odnosa z materjo ni več mogoče vzpostaviti na noben način, da bi se otrok ob njej lahko počutil varnega, oziroma, ali je večja škoda nadaljnja izpostavljenost otroka s strani očeta ali da se otroka odvzame in se ga začasno namesti v zavod z namenom, da se čustvena zloraba prekine.

Izrek

I. Pritožba predlagatelja zoper II/ 3. in 4. točko izreka sklepa se zavrže. II. Pritožba predlagatelja zoper II/ 1. in 2. točko izreka sklepa se zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožbi predlagatelja in pritožbi nasprotne udeleženke zoper I./I., II. in III. točko izreka delnega sklepa se delno ugodi in se sklep v delu glede zaupanja mladoletnega B. v varstvo in vzgojo očetu, stikov in določitve stalnega prebivališča, ter glede zaupanja mladoletnega C. v varstvo in vzgojo materi in določitve stalnega prebivališča razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

IV. V ostalem se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi delni sklep sodišča prve stopnje.

V. Sklep o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim delnim sklepom je sodišče prve stopnje mld. A. in mld. B. zaupalo v varstvo in vzgojo očetu, medtem ko je mld. C. zaupalo v varstvo in vzgojo materi. Stalno prebivališče mld. otrok ter naslov za vročanje je določilo na naslovu D. oziroma na naslovu stalnega prebivališča starša, kateremu je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo (I./I. in II. točki izreka). Sklenilo je, da stiki mld. A. in mld. B. z materjo potekajo po medsebojnem dogovoru med otrokoma in materjo v skladu z izraženo željo mld. otrok (I./III. točka izreka sklepa).

2. S sklepom je ugovor predlagatelja z dne 19. 1. 2021 zoper sklep II N 325/2019 z dne 31. 12. 2020 zavrnilo (II./1. točka izreka). Zavrnilo je tudi pripombe predlagatelja na zapisnik z dne 24. 2. 2021 (II./2. točka izreka). Nadalje je predlagatelju naložilo, da v roku 15 dni dopolni predlog glede zahtevane preživnine za mld. A. in mld. B. ter predloži dokaze o višini stroškov za otroka, ter da je nasprotna udeleženka dolžna predlog glede preživnine za mld. C. dopolniti v roku 15 dni tako, da specificira stroške preživljanja in sodišču predloži dokaze o višini stroškov (II./3. in 4. točka izreka).

3. Zoper takšno odločitev se v celoti pritožuje predlagatelj. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da razveže med predlagateljem in nasprotno udeleženko sklenjeno zakonsko zvezo, mld. C. dodeli v varstvo in vzgojo predlagatelju, določi stike med nasprotno udeleženko in otroki ter določi preživnino, podredno pa, da izpodbijani sklep, razen v delu, v katerem je odločilo o dodelitvi mld. A. in mld. B. v varstvo in vzgojo predlagatelju, razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa predlagatelju prizna povrnitev stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka paricijskega roka do plačila.

Meni, da ne obstoji ustrezna pravna podlaga za dodelitev otrok enemu od staršev, saj bi moralo sodišče hkrati odločiti o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo ter razvezi zakonske zveze.

Glede varstva in skrbi za mld. C. obstajata dve različni sodni odločbi. Sodišče prve stopnje je mld. C. z izpodbijanim sklepom dodelilo v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki, v drugem postopku III N 165/2021 pa je bil mld. C. staršema odvzet. Meni, da bi moralo sodišče najprej dokončno odločiti o predlaganih ukrepih trajnega značaja v postopku III N 165/2021 ter šele nato odločiti o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo enemu od staršev. Nadalje pritožba poudarja, da bi morala sodna izvedenka ponovno opraviti razgovor z mld. C. ter preveriti njegove trditve o nasilju, ki ga je bil deležen s strani nasprotne udeleženke, zlasti takrat, ko sta živela sama. Predlagatelj ne dvomi, da je dodelitev mld. C. v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki v nasprotju z njegovimi željami oziroma glede na ravnanja nasprotne udeleženke celo v nasprotju z njegovimi interesi.

Sodišče bo moralo sprejeti dejstvo, da odvrnitev obeh starejših otrok od udeleženke ni posledica s strani nasprotne udeleženke zatrjevanega predlagateljevega manipuliranja, kateremu naseda sodišče, ampak posledica tistega, kar je nasprotna udeleženka počela otrokom. Predlagatelj se trudi in prizadeva, da bi prišlo do vzpostavitve stika med starejšima sinovoma in nasprotno udeleženko. Predlagal je, da sodišče postopoma uvede stike med nasprotno udeleženko, A. in B., pri čemer naj ti stiki sprva potekajo ob prisotnosti tretje osebe, da bi se A. in B. zadržala pred morebitnimi neprimernimi verbalnimi izbruhi jeze, ki bi skazili namen vzpostavljanja stikov. Meni, da sodišče ne sme in ne more odločiti samo o dodelitvi otroka, ne da bi hkrati odločilo tudi o stikih med staršem, ki mu otrok ni dodeljen v varstvo in vzgojo, ter tem otrokom.

Glede zavrnitve zahteve po popravku zapisnika predlagatelj navaja, da je sodnica pri vodenju zapisnika izpustila pripombe, ki jih je predlagatelj podal na zapisnik z dne 23. 3. 2021. Tako je izpustila vse tiste dele, ki jasno izkazujejo, da je vodenje postopka prepojeno z njenimi predsodki glede predlagatelja, zaradi katerih je tudi v slabi komunikaciji z njegovim pooblaščencem, ki že od začetka postopka opozarja na njegovo nepravilno vodenje, kar kaže na dvomljivo objektivnost in tudi na nezmožnost zagotovitve nepristranskega odločanja. Tretje osebe, ki na obravnavi niso bile prisotne, med njimi tudi pritožbeno sodišče, lahko pridobijo vtis o tem, kaj se je dogajalo na obravnavi, samo preko listin v spisu. Sodnica je začela na obravnavi osebno obračunavati s pooblaščencem predlagatelja in mu podtikati storitev kaznivega dejanja (pri čemer je glede tega poklicala celo policijo, ki pa jo je predsednica sodišča, ko se je seznanila z zadevo, odslovila kot nepotrebno), kar nedvomno izkazuje naperjenost sodnice zoper predlagatelja in njegovega pooblaščenca.

Sodišče vodi postopek tako, da tepta pravice in interese otrok, torej tiste, na katere bi moralo v postopku še posebej paziti. Listine, kot npr. poročilo CSD z dne 8. 1. 2020, dopis CSD z dne 23. 1. 2020, obvestilo z dne 12. 1. 2020 in dopolnitev z dne 25. 1. 2021, poročilo interventne službe z dne 12. 11. 2019 ter vsa poročila zagovornikov otrok, predlagatelju niso bile vročene. Sodišče je tudi vpogledalo v spis V N 140/2020, pri čemer predlagatelju ni jasno, kaj je sodišče iskalo in kaj našlo v predmetnem spisu, katerega pa opravilne številke ne pozna in se zadeva po njegovem poznavanju opravilnih številk na stranke postopka sploh ne nanaša. Predlagatelju tudi ni jasno, kaj je sodišče konkretno vpogledalo v spisih V N 342/2019, V N 3/2021 in V N 65/2021. Nadalje še opozarja, da A. ni bila omogočena udeležba v postopku.

Glede odločitve o ugovoru zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe navaja, da v izpodbijani odločbi ni razlogov, zaradi katerih je sodišče njegov predlog zavrnilo. Glede na to, da o nasilju nasprotne udeleženke nad mld. Sergejem obstajajo tudi fotografije, je težko sprejeti stališče sodišča, da gre pri C. izpovedbi o nasilju nasprotne udeleženke nad njim le za manipulacijo s strani predlagatelja.

4. Na pritožbo predlagatelja sta odgovorila nasprotna udeleženka, ki predlaga njeno zavrnitev ter mld. udeleženec A., ki se z njo strinja.

5. Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zoper delni sklep, kjer je odločeno, da se mld. A. in mld. B. zaupata v varstvo in vzgojo očetu. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, v izpodbijanem delu delni sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, s stroškovno posledico.

Glede na ugotovitve izvedenke, da je predlagateljeva sposobnost vživljanja v potrebe drugih ljudi šibka, da je njegovo dojemanje sveta egocentrično, da je prepričan v svoj prav, da ni pripravljen popuščati ali sklepati kompromisov, da čustvene potrebe otrok dojema iz svojih potreb, da od otrok pričakuje pretirano podrejanje svojim stališčem, da je do matere svojih otrok sovražno nastrojen, da svoj delež odgovornosti za odnose v družini zanika, da ni pripravljen vzpodbujati in motivirati otrok in jim pomagati pri vzpostavljanju stikov ter da je visoko verjetno, da je predlagatelj s svojim ravnanjem vplival na razvoj in vzdrževanje negativne in nenaklonilne slike otrok do matere, ni nobene strokovne podlage za zaključek, da je oče primeren, da se mu otroka A. in B. zaupata v vzgojo in varstvo. Predlagatelj še vedno povzroča otrokoma psihično škodo in nad njima izvaja nasilje, tako da mu ne more biti zaupan noben otrok v varstvo in vzgojo. Izvedenka svojo odločitev, da se A. in B. dodeli v varstvo in vzgojo očetu, utemeljuje s tem, da otroka drugačne odločitve sodišča ne bi spoštovala in bi ostala pri očetu. Temu je nekritično pritrdilo tudi sodišče. S takšnim razmišljanjem se pritožnica ne more strinjati. Gre za izraz nemoči in ne za strokovno odločitev. V praksi je polno odvzemov otrok potekalo proti njihovi volji, ker je sodišče presodilo, da je v njihovo korist, da ne živijo s starši. Ob tem izvedenka ugotavlja, da A. in B. nista sposobna doumeti kompleksnosti ter dolgoročnosti svojih sedanjih odločitev. Sodišče mora dati očetu in otrokoma jasno sporočilo družbe, da obstajajo meje družbeno sprejemljivega in dopustnega obnašanja kateregakoli od staršev. Izvedenka bi morala v večji meri raziskati, zakaj imata otroka tako močna odklonilna čustva do matere, sploh ob dejstvu, da sta še nedavno nazaj do nje gojila povsem nasprotna čustva. Predvsem pa ni jasno, zakaj sodišče vsaj pri mld. B. ni uporabilo istega pristopa kot pri mld. C. in ga začasno namestilo v zavod. Predlagatelj je povzročil psihično škodo otrokoma, ko ju je s čustveno zlorabo odtujil od matere.

6. Na pritožbo nasprotne udeleženke sta odgovorila predlagatelj in mld. udeleženec A. Predlagata njeno zavrnitev.

7. Pritožba predlagatelja je delno nedovoljena in delno utemeljena. Pritožba nasprotne udeleženke je delno utemeljena.

8. Z II/3. in 4. točko izreka sklepa je bilo udeležencema naloženo, da v določenem roku dopolnita predlog glede preživnine. Kot je bil predlagatelj pravilno poučen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, zoper sklep procesnega vodstva ni pritožbe. Za sklepe procesnega vodstva je namreč značilno, da se z njimi odreja vodenje postopka ter nanje sodišče ni vezano in jih lahko spremeni. Pritožbo predlagatelja je bilo zato potrebno v tem delu kot nedovoljeno zavreči (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

9. Udeleženca postopka sta starša treh otrok, A., rojenega 2004, B., rojenega 2006, in C., rojenega 2012. 10. Pravna podlaga za dodelitev otrok v varstvo in vzgojo je 138. člen Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), ki določa, da če starši ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, se morajo sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok v skladu z njihovimi koristmi. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji. Če se starši ne sporazumejo o varstvu in vzgoji otrok, o tem odloči sodišče. V konkretnem primeru starša ne živita več skupaj, oba sta predlagala, da se jima otroci dodelijo v varstvo in vzgojo, zato ni utemeljena pritožbena navedba predlagatelja, da ne obstoji ustrezna pravna podlaga za odločitev o varstvu in vzgoji otrok. Sodišče prve stopnje je izdalo delni sklep (314. člen ZPP), kar pomeni, da bo o predlogu za razvezo in o preživnini odločalo s končnim sklepom.

11. Predlagatelj v pritožbi zatrjuje, da mu nekatere vloge niso bile vročene, pri tem pa ne pove, do katerih trditev iz vlog se ni mogel opredeliti ter v čem in kako je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa, zato se pritožbeno sodišče do tako pavšalnega očitka ne more opredeliti. Enako velja za vpoglede v spise, ki jih pritožba izrecno citira.

12. S pritožbenimi navedbami, da sodnica osebno obračunava s pooblaščencem predlagatelja in mu podtika celo storitev kaznivega dejanja ter da izkazuje naperjenost zoper predlagatelja ter njegovega pooblaščenca, predlagatelj smiselno zatrjuje obstoj izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, vendar pa je bila njegova ponovna zahteva po izločitvi sodnice zavrnjena s sklepom z dne 17. 3. 2021. 13. Zapisnik se sestavlja tako, da predsednik senata ali z njegovim dovoljenjem stranka, njen pooblaščenec ali drug udeleženec postopka glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik, ali sam piše zapisnik (1. odstavek 124. člena ZPP). Tako je strankam omogočena sprotna kontrola vsebine narekovanega. Če stranka meni, da je sodnik nepravilno povzel vsebino dejanj, ki so bila opravljena na naroku (to kontrolo omogoča glasno narekovanje), ali če meni, da je sodnik vsebino dejanj v nareku sicer pravilno povzel, da pa je zapisnikar narekovano vsebino nepravilno zapisal (to kontrolo omogoča branje zapisnika) ima pravico ugovarjati zoper zapisnik. Kar je treba v zapisniku popraviti ali dodati glede na ugovore strank ali drugih oseb ali po uradni dolžnosti, se zapiše na koncu zapisnika. Zakon sodniku nalaga, da vpiše v zapisnik samo bistveno vsebino dejanja1. 14. Iz zapisnika o naroku z dne 23. 2. 2021 ne izhaja, da bi predlagatelj oziroma njegov pooblaščenec na koncu zapisnika imela kakšne ugovore glede vsebine zapisnika ali protokoliranja navedb na zapisnik oziroma v smislu nepravilnega zapisnika, saj sta predlagatelj in njegov pooblaščenec samovoljno ter celo brez dovoljenja z delom uradnega spisa zapustila razpravno dvorano še pred koncem naroka. Poleg navedenega pa pritožnik niti v pritožbi ne pove, kaj je tisto, kar naj bi bilo nepravilno zapisano oziroma ni bilo protokolirano in kako bi to vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve oziroma na vtis pritožbenega senata glede dogajanja na naroku.

O zavrnjenem ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, s katerim je sodišče prve stopnje mld. C. začasno dodelilo v varstvo in vzgojo materi

15. Sodišče prve stopnje je odločitev, da se mld. C. začasno dodeli materi v varstvo in vzgojo, pravilno sprejelo na podlagi psihološke ocene CSD, ogroženosti otroka z dne 18. 12. 2020, saj je oče načrtno in zavestno odtujeval C. od matere, kar mu je bilo dodatno olajšano s ponovnim bivanjem v skupnem gospodinjstvu, zaradi česar je bil psihofizični razvoj C. in razvoj njegove samopodobe ogrožen. Ni res, da prvo sodišče ni obrazložilo sklepa, da se predlagateljev ugovor zoper izdano začasno odredbo z dne 31. 12. 2020 zavrne. Slednje je namreč natančno in obširno obrazložilo v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče se z obrazložitvijo prvega sodišča strinja in se v izogib ponavljanju nanjo sklicuje.

_O dodelitvi mladoletnega C. v varstvo in vzgojo materi_

16. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo predlagatelja, da glede varstva in vzgoje mld. C. obstajata dve kontradiktorni odločbi. V zadevi III N 165/2021 namreč teče postopek odvzema C. staršema2. Gre za ukrep trajnejše narave, ki ga sodišče izreče, če ugotovi, da bi bil otrok v varstvu in vzgoji pri starših ogrožen.

17. S sklepom z dne 28. 4. 2021 je bil mladoletni C. na predlog centra za socialno delo začasno odvzet staršema in nameščen v Krizni center za mlade K., z izpodbijanim sklepom pa je sodišče C. dodelilo v varstvo in vzgojo materi. Gre torej za dve nasprotujoči si odločbi. Odvzem otroka staršem, čeprav začasen, namreč vpliva na izvajanje starševske skrbi in druge pravice, ki izvirajo iz nje. S tem, ko je sodišče C. začasno zaupalo v varstvo in vzgojo zavodu oz. centru, sedaj ta izvaja skrb za njegovo varstvo in vzgojo. Začasna odredba o začasni namestitvi otroka, izdana v zadevi III N 165/2021, bi s pravnomočnostjo odločitve v tem postopku, da se otroka zaupa v varstvo in vzgojo materi, prenehala učinkovati. Z odločitvijo o odvzemu otroka staršem je povezana tudi odločitev o stikih med otrokom in starši ter vprašanje preživljanja. Vprašanje namestitve oziroma varstva in vzgoje, preživljanja in stikov se mora namreč reševati skupaj. Nenazadnje je pravica do stikov v dejanskem pomenu omejena že z izrekom ukrepa odvzema otroka staršem. V konkretnem primeru je sodišče v postopku odvzema otroka staršem uredilo tudi začasen način izvajanja stikov med staršem in otrokom oziroma sorojenci. Z materjo potekajo stiki v smeri ponovne vzpostavitve odnosa s C., medtem ko se stiki očeta, A. in B. s C. začasno ne izvajajo. V primeru, da bo zgoraj navedeni ukrep v zadevi III N 165/2021 izrečen, bo sodišče po izteku časa, za katerega bo ukrep lahko izrečen, preverilo njegovo učinkovitost oz. preverilo otrokov odziv in kakšno je stanje starševskih kapacitet ob prenehanju ukrepa in bo šele takrat, če se bodo izboljšale okoliščine do te mere, da bo lahko kateri od staršev ali oba skupaj prevzela skrb za C., odločilo o njegovem varstvu in vzgoji, stikih in preživnini. Ne gre torej za dva ločena, medsebojno neodvisna postopka, saj v obeh postopkih sodišče odloča o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo, bodisi staršema oziroma enemu od njiju, bodisi v primeru njegove ogroženosti o namestitvi k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod. Sodišče bi lahko že v tem postopku odločanja o varstvu in vzgoji C., brez predloga centra za socialno delo, odvzelo otroka staršema, ob ugotovitvi, da je ogrožen pri katerikoli obliki varstva in vzgoje iz prvega odstavka 138. člena DZ (tretji odstavek 138. člena DZ). Po mnenju pritožbenega sodišča bi bilo zato smiselno zadevi združiti.

_O dodelitvi mladoletnega A. in B. v varstvo in vzgojo očetu_

18. Od odgovora na vprašanje, katera je tista oseba, pri kateri bi bile potrebe otroka najbolj zadovoljene, je odvisna odločitev, kateremu od staršev oziroma tretji osebi ga bo sodišče zaupalo v varstvo in vzgojo. Gre predvsem za vprašanje strokovne narave, za katerega lahko sodišče poišče rešitev le s pomočjo sodnih izvedencev kot strokovnih pomočnikov sodišča. 19. Iz izvedeniškega mnenja E. E., univ. dipl. psih; specialistke klinične psihologije, sodne izvedenke za področje psihologije, izhaja, da imata oba starša le deloma razvite starševske kapacitete in da imata vsak svoje vzgojne pomanjkljivosti, da sta oba v preteklosti prevzemala del vzgoje in skrbi za otroke, ter da so vsi trije otroci sprejemali oba starša in bili nanju navezani. Izvedenka pri nobenem od otrok ni ugotovila znakov prestrašenosti in travmatiziranosti, niti da bi se katerikoli od otrok bal očeta ali mame. Izvedenka je ocenila, da so bili vsi trije otroci v preteklosti dokaj ugodno povezani z obema staršema. Očetova prednost je, da otrokom zagotavlja strukturo, ritem, red in rutino, jim postavlja jasne zahteve in jih zmore vzgojno omejiti. Z njimi je močno povezan preko športa. Otroci očeta dojemajo kot voditelja in ga v tej vlogi idealizirajo. Manj ugodno se pri očetu kaže nižja zmožnost vživljanja v čustvene potrebe otrok in močna potreba po dokazovanju sebe kot dobrega očeta. Pri takšnem njegovem pristopu je podana visoka stopnja verjetnosti, da otrok razvije slabšo samopodobo, ne zaupa dovolj v lastne sposobnosti, ne zaupa v lastna čustva in jih zanika, stremi k temu, da bi zadovoljil le pričakovanja drugih in je globoko v sebi vase negotov. Najmanj ugodno pri očetu se kaže njegov manj učinkovit način reševanja visoko konfliktnih situacij, predvsem v družinskem kontekstu, ko zavzema črno bela stališča in ni pripravljen na kompromise ter ne vidi večje potrebe po spremembi svojega vedenja. Kot manj ugodno se kaže tudi očetova tendenca, da absolutno zaščiti otroke pred zunanjimi posledicami njihovih neustreznih vedenj. Oče z izrazito odklonilnim odnosom do matere otrok ovira svobodno čustveno navezavo vseh treh otrok na mater ter v svojem trdnem prepričanju, da je mati za otroke škodljiva ter da jih ogroža, pomembno vpliva na razvoj in vzdrževanje negativne in odklonilne slike matere pri otrocih. Sicer je otrokom sposoben zagotoviti osnovno varstvo, skrb in vzgojo, vendar so njegove kapacitete za vpogled v čustvene potrebe otrok slabše, saj jih razume s stališča svojega videnja in svojih potreb. V svojem vzgojnem pristopu je precej dominanten in od otrok pričakuje, da bodo sledili pretežno njegovim predstavam, da ga bodo potrjevali v njegovi očetovski vlogi in ga sprejemali kot vzornika, pri čemer ta njegova potreba presega običajno starševsko spoštovanje. Njegov vzgojni stil je med avtoritativnim in avtoritarnim. Na vse tri otroke ima močan vzgojni vpliv. Svoj delež odgovornosti za visoko konfliktne družinske odnose povem zanika, svoja neustrezna ravnanja zmanjšuje ali zanika. Do matere otrok je izrazito negativistično, kritično, jezno, celo že sovražno naravnan, kar odkrito pokaže in pove. Starševske sposobnosti matere je izvedenka ocenila kot le deloma ustrezne. Mati je v odnosih bolj podredljiva in drugim prepušča vodstvo. Rada ima stabilnost in predvidljivost. V novih situacijah je manj prilagodljiva. Otrokom je sposobna zagotoviti osnovno varnost, skrb in vzgojo, je čustveno topla in z otroki sposobna navezati povezovalen odnos ter razumeti njihovo čustveno doživljanje in potrebe. Je pa njen vzgojni stil nekonsistenten in pretirano dopuščajoč. Ne zna vzpostaviti ustrezne starševske avtoritete, zaradi česar se zaradi vzgojne nemoči lahko posluži manj primernih vzgojnih pristopov in svojo čustveno stisko manj učinkovito obvlada ter slabše nadzira svoje reakcije pod vplivom doživljanja močnih čustev. Občasno vzgojno odreagira manj primerno. Izvedenka je za oba starša predlagala, da si poiščeta ustrezno psihološko svetovanje.

20. Pritožbeno sodišče ne zmanjšuje pomena s strani izvedenke ugotovljenih negativnih osebnostnih lastnosti matere, vendar se v primerjavi z ugotovljenimi osebnostnimi lastnostmi očeta vsekakor tehtnica glede pozitivnih osebnostnih lastnosti nagne na stran matere. Vendar v konkretnem primeru problem tiči drugje, in sicer v izrazitem odklonilnem odnosu otrok do matere.

21. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da oče načrtno in zavestno odtujuje otroke od matere.

22. Izvedenka je ocenila, da vsi trije otroci izražajo svojo pravo trenutno voljo glede stikov s starši, vendar pa zaradi narave razvojnega obdobja, v katerem se vsak izmed njih nahaja, še nihče izmed njih ni v celoti sposoben doumeti kompleksnosti ter dolgoročnosti svojih sedanjih odločitev.

23. Izvedenka je izpostavila, da če se bodo konfliktni odnosi med staršema nadaljevali in se odnos med njima ne bo uredil do te mere, da bosta lahko dopuščala povezan in sproščen odnos z drugim staršem ter med seboj ne bosta obračunavala in dokazovala, kdo je boljši, ni pričakovati spremembe v odnosu otrok do staršev, predvsem v odnosu do matere. Verjetnost, da bosta A. in B. odnos do matere brez zunanje pomoči spremenila, je torej majhna.

24. Sodišče prve stopnje odločitev, da se **mladoletni A.** dodeli v varstvo in vzgojo očetu, ni sprejelo na podlagi ocene, da bi bil oče primernejši, da se mu A. dodeli v varstvo in vzgojo, temveč na podlagi dejstva, da A. mater popolnoma zavrača ter z njo ne želi imeti nobenih stikov, zaradi česar je zelo verjetno, da če bi ga sodišče dodelilo v varstvo in vzgojo njej, tega ne bi spoštoval in bi ostal pri očetu.

25. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da oče čustveno zlorablja otroke z namenom odtujitve materi, kar je v nasprotju s koristjo otrok. Iz izvedeniškega mnenja sicer izhaja, da mladoletni A. v širšem pomenu trenutno v celoti še ne razume pomena odločitve, da želi ostati pri očetu, vendar pa glede na dejstvo, da mld. A. čas med tednom preživi izven kraja stalnega prebivališča (v dijaškem domu v ...), predvsem pa dejstvo, da A. loči le še nekaj mesecev do polnoletnosti3 se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo prvega sodišča, da se A. dodeli v varstvo in vzgojo očetu.

26. Glede dodelitve **mladoletnega B.** v varstvo in vzgojo očetu je situacija drugačna. Ker B. do polnoletnosti loči še kar nekaj let in ker izvedenka glede vprašanja največje koristi otroka ni dala zadovoljivega odgovora, se je pritožbenemu senatu porodil dvom, ali odločitev, da se mladoletnega B. zaupa očetu ter da so stiki z materjo prepuščeni njegovi svobodni volji, resnično pomeni, da je na ta način najbolje poskrbljeno za njegove koristi in uspešen osebnostni razvoj.

27. Na podlagi 12. člena DZ je država dolžna nuditi pomoč staršem in otrokom, ki imajo težave. Država mora torej posredovati v primeru, ko zazna, da starša ne izvajata starševske skrbi v korist otroka ter da posreduje z namenom, da se odpravijo negativne posledice, ki škodljivo vplivajo na otrokov psihosocialni razvoj, še posebej takrat, ko je pri otroku že nastala škoda.

28. V primerih odtujevanja je po mnenju izvedenke pričakovati nekatere neugodne reakcije pri otroku, kot so občutenje hude jeze, močnih občutkov krivde in zmede, motnje čustvovanja (depresivnost, anksioznost), motnje spanja, motnje hranjenja, razvoj strahov, regresivna vedenja, psihosomatske težave, izguba samozaupanja in izguba dobre samopodobe, impulzivna in destruktivna vedenja, dramatična sprememba šolske uspešnosti, težave v medvrstniških odnosih, težave v odnosu z obema staršema in drugo, ki se, kot izhaja iz podatkov spisa, v določeni meri že kažejo pri mld. B. 29. Res je izražena B. želja, da živi pri očetu ter da z materjo nima nobenih stikov, močna, vendar pa sodišče takšne želje ne more upoštevati, saj je z veliko verjetnostjo izražena pod vplivom očeta4. Kot je izvedenka ugotovila, je mld. B. sicer v precejšnji meri sposoben razumeti posledice svojih ravnanj, kljub temu pa jih razume le iz svoje trenutne perspektive, medtem ko iz perspektive dolgoročnejše prihodnosti (kaj bo to zanj in za družino pomenilo čez deset let) te kapacitete še nima dovolj razvite. Tako njegovo dojemanje in interpretacija okoliščin temeljita na njegovih trenutnih občutjih in doživljanjih, za katere verjame, da so dokončni in edino pravilni. Tako kot je to ugotovljeno za mladoletnega C., je tudi mladoletni B. s strani očeta čustveno zlorabljen, zaradi česar je njegova sposobnost razumevanja bistveno zmanjšana in ni sposoben celovito razumeti pomena in dolgoročnih posledic svojih dejanj.

30. Glede na že navedeni odnos očeta do matere in glede na dosedanji potek postopka je po mnenju pritožbenega sodišča utopično pričakovanje, da se bo brez zunanje vzpodbude in intenzivne psihoterapevtske obravnave ter korenite spremembe odnosa očeta do matere pri B. izničila obstoječa patologija. Ker se bo po mnenju pritožbenega sodišča z veliko verjetnostjo čustvena zloraba očeta dolgoročno nadaljevala tudi pri mld. B. (in ne le pri mld. C.), bo morala izvedenka pretehtati, ali je mladoletni B. že tako odtujen od matere, da odnosa z materjo ni več mogoče vzpostaviti na noben način, da bi se otrok ob njej lahko počutil varnega, oziroma, ali je večja škoda nadaljnja izpostavljenost otroka s strani očeta ali da se otroka odvzame in se ga začasno namesti v zavod z namenom, da se čustvena zloraba prekine. Izvedenka namreč na naroku 1. 3. 2021 ni odgovorila na vprašanje, ali bi bilo tudi za B. smiselno, da je nameščen v zavod oziroma inštitucijo. V postopku tudi ni bilo ugotovljeno, ali med tednom mld. B. prebiva v dijaškem domu, kot je to zanj svetovala izvedenka.

31. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbama delno ugodilo ter izpodbijani delni sklep sodišča prve stopnje v I./I., II. in III. točki izreka glede zaupanja mladoletnega B. v varstvo in vzgojo očetu, stikov in določitve stalnega prebivališča, ter glede zaupanja mladoletnega C. v varstvo in vzgojo materi in določitve stalnega prebivališča razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V preostalem je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP).

32. Odločitev za delno razveljavitev je terjalo načelo ekonomičnosti postopka in hitrosti postopka. Sodišče prve stopnje je namreč pretežni del dokaznega postopka že izvedlo ter ga bo v ponovljenem postopku le dopolnilo.

33. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 (glej J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 515 in 516). 2 Na podlagi 174. člena DZ lahko sodišče staršem odvzame otroka in ga namesti k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod, če je otrok ogrožen in je mogoče le z odvzemom v zadostni meri zavarovati njegove koristi in če okoliščine primera kažejo, da bodo starši po določenem času ponovno lahko prevzeli skrb za njegovo vzgojo in varstvo. S tem odvzemom ne prenehajo druge obveznosti in pravice staršev do otroka, razen če sodišče ob tem ukrepu omeji starševsko skrb v skladu s 171. členom tega zakonika.) 3 S polnoletnostjo namreč roditeljska pravica preneha in se mladostnik sam odloči, pri kom bo živel ter s kom bo imel stike. 4 Izražene volje otroka torej ni mogoče vedno enačiti z otrokovimi koristmi, čeprav ima izraženo mnenje otroka vedno pomembno težo in s tem dokazno vrednost.