Up-81/00

4. 7. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 4. junija 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je najprej dne 9. 3. 2000 vložil ustavno pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Kočevju št. K 111/96 z dne 24. 1. 2000. S tem je prvostopenjsko sodišče kot prepozni zavrglo pritožnikovi pritožbi (poslani dne 14. 1. 2000 in 15. 1. 2000) zoper sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju št. K 111/96 z dne 7. 12. 1999. V ustavni pritožbi smiselno zatrjuje kršitev 25. člena Ustave (pravica do pravnega sredstva), saj navaja, da je sklep (pravilno sodbo) prejel 30. 12. 1999 in da je bil zadnji dan pritožbenega roka 7. 1. 2000. Pritožnik navaja, da je pritožbo vložil v zakonitem roku, pravočasno (prilaga tudi fotokopije povratnice z Višjega sodišča v Ljubljani in fotokopije potrdila o sprejemu priporočene pošiljke). Sprašuje se, zakaj nima pravice do zakonite in pravočasne pritožbe, ter predlaga Ustavnemu sodišču, naj naredi revizijo oziroma razveljavi izpodbijani sklep o zavrženju njegove pritožbe. V ustavni pritožbi tudi navaja, da se mu godi krivica, ker v teku sodnega postopka niso upoštevali njegovega zdravstvenega stanja, niti niso izvedli vseh postopkov za ugotavljanje očetovstva. Po navedbah pritožnika naj bi mu od pokojnine odtegovali denarni znesek za otroka (več kot tretjino), za katera naj sploh ne bi bilo dokazano, da sta njegova. Tudi v zvezi s temi navedbami prosi, naj mu Ustavno sodišče pomaga, naredi revizijo, odpravi vse nepravilnosti ter posreduje pri sodišču in tožilstvu, da bi vso zadevo, vključno s sodno prepovedjo in plačilom, umaknili.

2.Pritožnik je ustavno pritožbo dopolnil z vlogama dne 27. 3. 2000 in 8. 8. 2000. V vlogi z dne 24. 3. 2000, ki je na Ustavno sodišče prispela dne 27. 3. 2000, je priložil dva sklepa Višjega sodišča v Ljubljani (oba z dne 7. 3. 2000).

3.S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 130/2000 z dne 7. 3. 2000 je to sodišče razveljavilo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani št. K 111/96 z dne 15. 1. 2000 (pravilno z dne 24. 1. 2000), s katerim sta bili kot prepozni zavrženi njegovi pritožbi, poslani priporočeno dne 15. 1. 2000, in sicer ena na Višje sodišče v Ljubljani, druga pa na Okrajno sodišče v Kočevju. Iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče pritožnikovi vlogi oziroma "pritožbi", ki ju je zavrglo kot prepozni, napačno štelo kot pritožbi zoper sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju št. K 111/96 z dne 7. 12. 1999. Ugotovilo je, da gre le za obsojenčev odgovor na pritožbo pooblaščenke oškodovancev, ki ju zastopa zakonita zastopnica, zoper omenjeno sodbo, ki jo je sodišče poslalo v odgovor obsojencu (pritožniku). Iz obrazložitve sklepa višjega sodišča tudi izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžno odgovor na pritožbo, skupaj s pritožbo, predložiti višjemu sodišču, upoštevaje pri tem, da gre za procesni in ne prekluzivni rok, zato ga v nobenem primeru ne bi smelo zavreči, saj za takšno odločitev ni imelo podlage v zakonu. Višje sodišče pri tem ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče zaradi nepravilnega upoštevanja vsebine oziroma namena obeh obsojenčevih vlog izdalo nepravilen in nezakonit sklep, ki ga je moralo višje sodišče odpraviti z razveljavitvijo. Iz obrazložitve sklepa višjega sodišča izhaja, da je obsojenčeva pritožba (l. št. 135) zoper sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju št. K 111/96 z dne 7. 12. 1999 pravočasna in zato predmet presoje v posebni odločbi (gre za sklep, naveden v nadaljevanju).

4.S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 131/00 z dne 7. 3. 2000, ki ga pritožnik prav tako prilaga v zgoraj navedeni vlogi z dne 24. 3. 2000, je višje sodišče odločilo o pritožbi pritožnika in pooblaščenke oškodovancev, ki ju zastopa zakonita zastopnica, zoper sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju št. K 111/96 z dne 7. 12. 1999. Sklenilo je, da se pritožbi obsojenega pritožnika ugodi v celoti, pritožbi pooblaščenke zakonite zastopnice pa le deloma in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.

B. - I.

5.Kolikor se ustavna pritožba nanaša na izpodbijani sklep Okrajnega sodišča v Kočevju št. K 111/96 z dne 24. 1. 2000, je treba ugotoviti, da pritožnikov pravni interes za odločanje v postopku z ustavno pritožbi ni podan. Iz priloženega sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 130/2000 z dne 7. 3. 2000 namreč izhaja, da je bil izpodbijani sklep razveljavljen in morebitna kršitev odpravljena. S tem je bilo odločeno v korist pritožnika. Pravni interes v tem delu ustavne pritožbe ni podan, saj je bila zatrjevana kršitev odpravljena že v postopku odločanja pred rednimi sodišči. Pritožnikov pravni položaj se zato tudi z morebitno razveljavitvijo izpodbijanega akta - torej z odločitvijo Ustavnega sodišča, ne bi v ničemer spremenil.

6.Ker glede na navedeno pravni interes kot procesna predpostavka za odločanje o ustavni pritožbi ni podan, ustavna pritožba v tem delu ni dopustna in jo je bilo treba zavreči.

B. - II.

7.Ustavno pritožbo pa je treba zavreči tudi v delu, v katerem se nanaša na akte, navedene v drugi alineji izreka tega sklepa.

8.Kršitve in nepravilnosti v zvezi z izvedbo dokazov in dokaznega postopka, ki jih pritožnik zatrjuje v ustavni pritožbi, je mogoče uveljavljati v postopku pred rednimi sodišči. Po določbi 420. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP) se sme, po pravnomočno končanem kazenskem postopku zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, v primerih in iz razlogov, ki jih določa ZKP, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti. Da bi jo vložil, pritožnik ni izkazal, prav tako pa ni predlagal predčasne obravnave ustavne pritožbe po določbi drugega odstavka 51. člena ZUstS. Ker procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev v tem delu ustavne pritožbe ni podana, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

C.Glede na pristojnosti Ustavnega sodišča, določene v 160. členu Ustave in 21. členu Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS), je treba pritožniku pojasniti, da Ustavno sodišče ni pristojno posredovati pri delu drugih državnih organov in jim nalagati opravo posameznih dejanj ali dajati smernic za odločanje.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se v zakonskem roku za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer