Jedro

Sodišče zavrača kot neutemeljene tožbene ugovore, da bi v obravnavanem primeru komasacijo lahko predlagali le lastniki zemljišč, ter da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali so se s komasacijo dejansko strinjali lastniki, ki imajo v lasti več kot 80 % površin zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. Iz podatkov v upravnih spisih je namreč razvidno, da je izjavo, da soglašajo z uvedbo komasacijskega postopka, in da pooblaščajo Občino Grosuplje, da v njihovem imenu predlaga uvedbo komasacijskega postopka, podpisalo 83,90 % lastnikov zemljišč, ki imajo na komasacijskem območju 521.794 m2 zemljišč od 621.950 m2.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odločil, da se uvede postopek komasacije „Mlačevo“, uvedbo katerega je predlagala Občina Grosuplje, skupna površina komasacije pa je 62,20 ha. V 2. točki izreka je opisana meja komasacijskega območja „Mlačevo“; v 3. točki izreka so navedeni posamezni komasacijski udeleženci, ki vlagajo v komasacijski sklad parcele, in so razvidni iz seznama, iz katerega izhaja, da tožnik vlaga parcele, št. 1163/1, 1163/2, 1193, 1211, št. posestnega lista in ZKV 247. V 4. točki izreka je navedeno, da imajo komasacijski udeleženci in drugi zainteresirani, v roku 30 dni od vročitve te odločbo možnost vpogleda v pregled parcel, kultur, površin, zemljiškoknjižnih vložkov in pregled lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč komasacijskega območja, na Oddelku za okolje, prostor, kmetijstvo in gospodarstvo UE Grosuplje, v 5. točki izreka pa, da so podatki o parcelah, zajetih v komasaciji na vpogled na Območni geodetski upravi Ljubljana, Izpostava Grosuplje in v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Grosupljem. S 6. točko izreka je odločeno, da je z uvedbo komasacijskega postopka na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, parceliranje zemljišč, graditev in sajenje oziroma odstranjevanje nasadov ter gozdnega drevja, če ni z idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja določeno drugače. Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč komasacijskega sklada, če gre za zmanjšanje števila lastnikov ali solastniških deležev, ali če gre za formalno dokončanje pravnega posla za prenos lastništva na zemljiščih, ki je dejansko že opravljen. Ne glede na fazo komasacije je dovoljen prenos lastništva na Republiko Slovenijo ali občino, oziroma prenos lastništva zaradi izvedbe prostorskega izvedbenega akta. Potrdilo o tem izda Upravna enota Grosuplje. V 7. točki izreka je odločeno, da se po pravnomočnosti te odločbe uvedba komasacije zaznamuje v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru, v 8. točki izreka pa je navedeno, da stroški postopka niso bili zaznamovani.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Občina Grosuplje s predlogom z dne 30. 4. 2008, katerega je dopolnila dne 28. 7. 2008, predlagala uvedbo komasacijskega postopka „Mlačevo“, v skupni površini 62,20 ha. Predlogu je bila predložena vsa dokumentacija, ki jo zahteva 3. člen Pravilnika o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list RS, št. 95/2004 in 98/2006, v nadaljevanju: Pravilnik), z uvedbo komasacijskega postopka pa so se strinjali lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 80 % površin na predvidenem komasacijskem območju. Prvostopni organ tako ugotavlja, da so bili izpolnjeni vsi zahtevani pogoji za uvedbo komasacijskega postopka in izdajo odločbe po 57. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZKZ).

Drugostopni organ je pritožbo tožnika zoper odločbo prvostopnega organa zavrnil kot neutemeljeno. Na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve je ugotovil, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pritožbene navedbe pa neutemeljene. V zvezi s tem navaja, da v odločbi podatki o lastnikih, ki imajo v lasti več kot 80 % zemljišč, kateri so se strinjali z uvedbo komasacije, po določbah ZKZ in Pravilnika niso obvezni, so pa navedeni kot obvezne priloge k predlogu za uvedbo komasacije, kar pa je bilo v obravnavanem primeru izpolnjeno. Iz listin zadeve izhaja, da so od skupne površine zemljišč (621.950 m2) podali podpisano izjavo za uvedbo komasacije lastniki zemljišč, ki imajo v lasti 521.794 m2 zemljišč, kar znaša 83,90 %. Glede na to je izpolnjen zakonski pogoj za uvedbo postopka komasacije, ne glede na nasprotovanje tožnika. Zavrača tudi pritožbeno navedbo, da tožnik pred izdajo odločbe ni imel možnosti vpogleda v predlog, razloge za komasacijo, pričakovane učinke le-te in ostalo dokumentacijo, saj ZKZ in Pravilnik tega ne predvidevata, z navedenim pa je bil seznanjen komasacijski odbor, ki zastopa interese komasacijskih udeležencev. Zavrača pritožbeno navedbo, da občina glede na 56. člen ZKZ ni upravičena vlagateljica predloga za uvedbo postopka komasacije, saj je občina pravna oseba javnega prava, ki je vložila predlog v imenu lastnikov zemljišč, kar je v skladu z zakonom.

Tožnik vlaga tožbo zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitev določb upravnega postopka. Navaja, da je uvedbo postopka v nasprotju z zakonom predlagala Občina Grosuplje, saj zakon določa, da komasacijo lahko predlagajo le lastniki zemljišč. Samo v imenu lastnikov lahko uvedbo komasacijskega postopka predlaga tudi komasacijski odbor, skupnost lastnikov ali pravna oseba. V obravnavanem primeru Občina Grosuplje, ki je vložila vlogo za uvedbo komasacijskega postopka, ne nastopa v imenu lastnikov, zaradi česar vloge ni vložila upravičena oseba iz 56. člena ZKZ, in bi jo morala upravna enota zavreči. Iz odločbe UE tudi ni razvidno, da bi se z uvedbo komasacije res strinjali lastniki zemljišč, ki imajo v lasti več kot 80 % površine zemljišč, saj površine v odločbi sploh niso navedene, prav tako pa tudi ni navedeno, kdo naj bi se strinjal. Ni pravilno stališče ministrstva, da je dovolj, da so podatki navedeni v predlogu za uvedbo komasacije in da v odločbi o uvedbi komasacije ti podatki niso obvezni. Ob takem stališču odločbe ni mogoče preizkusiti. Sam ni imel možnosti, da bi se pred izdajo odločbe seznanil s predlogom za uvedbo komasacije, z razlogi zanjo in s pričakovanimi učinki ter s predloženo dokumentacijo, čeprav naj bi bila v območje komasacije zajeta tudi njegova zemljišča. Tako so bila kršena pravila Zakona o splošnem upravnem postopku, določena v 9. in 146. členu, ki določata, da odločbe ni mogoče izdati, dokler stranki ni bila dana možnost, da se seznani z razlogi, na katere se opira odločba. Z uvedbo komasacije se ne strinja, saj ne vidi nobene potrebe po komasaciji za svoja zemljišča. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo, ki se nanaša tudi na njegove parcele, odpravi in zavrne zahtevek Občine Grosuplje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna uvedba postopka komasacije in vložitev tožnikovih parcel št. 1163/1, 1163/2, 1193 in 1211, vse v, v komasacijski sklad Mlačevo. Tožnik uvedbi postopka komasacije nasprotuje, ker naj ga ne bi predlagala upravičena oseba, ter, ker ni izkazana potreba po vključitvi njegovih zemljišč v komasacijski sklad, uveljavlja pa tudi kršitve določb ZUP.

Sodišče na podlagi dokumentacije, ki se nahaja v upravnih spisih, ugotavlja, da je odločba o uvedbi komasacije izdana v skladu s pogoji, ki jih predpisujeta ZKZ in Pravilnik. V skladu z določbo 56. člena ZKZ je uvedbo komasacijskega postopka predlagala Občina Grosuplje kot pravna oseba javnega prava, v imenu lastnikov kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 80 % površin zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. K predlogu za uvedbo komasacijskega postopka je predlagatelj predložil dokumentacijo, ki je navedena v 3. členu Pravilnika in je pogoj za izdajo odločbe po 57. členu ZKZ. Po citirani določbi Pravilnika je k predlogu za uvedbo komasacijskega postopka potrebno priložiti: predvidene meje komasacijskega območja in prikaz obstoječega lastninskega stanja na kopiji zemljiškokatastrskega načrta; predlog idejne zasnove ureditve katastrskega območja s tekstualnim delom (strokovna mnenja, ki se nanašajo na posebne pogoje obdelave zemljišč, vezane na naravno specifičnost in tradicionalnost, kriterije za urejanje prostora po predpisih lokalne skupnosti, predvideno kmetijsko pridelavo, predvidene ukrepe za ureditev zemljišč, varovanje naravne in kulturne dediščine, izračun predvidenega učinka komasacije) in grafičnim delom (mejo komasacijskega območja, ki je praviloma načrtovana na parcelnih mejah ali mejah odtokov, poti, cest, železnice ipd, stanje pred komasacijo, parcelno stanje, meje katastrskih občin, poti, objekte in naprave, trajne nasade, gozdove, posamezna drevesa, žive meje in obrežne pasove, meje območij, na katerih obstajajo oziroma bodo nastali posebni pogoji obdelave zemljišč, meje območij, ki se urejajo z izvedbenimi prostorskimi akti in padejo v komasacijsko območje, meje različne natančnosti podatkov zemljiškega katastra znotraj območja komasacije, predvideno stanje po komasaciji, razporeditev zemljiških kompleksov po predvideni kmetijski predelavi, mreže jarkov, poti, vzdrževalne pasove ob vodnih objektih, namakalne sisteme, vetrobranske pasove in druge objekte, ki se ohranijo, opuščajo ali zgradijo novi, v skladu z izvedbenimi prostorskimi akti, predvidene vzdrževalne pasove ob melioracijskih jarkih, predvidene ukrepe za varstvo tal, predlagane smeri obdelave); pričakovane učinke komasacije, ki se določijo s primerjavo povprečne velikosti obdelovalnega kosa zemljišča, ki ga obdelujejo lastnik oziroma lastniki kmetije, pred in po komasaciji; seznam lastnikov zemljišč s podatki o parcelah in površinah, ki jih imajo v lasti na predvidenem komasacijskem območju, s podpisano izjavo za uvedbo komasacijskega postopka; seznam članov komasacijskega odbora; ime in naslov investitorja komasacije, ki mora biti pravna oseba, ter njegovo soglasje, da prevzema pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz investitorstva komasacije; finančno konstrukcijo pokrivanja stroškov in časovni program izvedbe postopka.

V skladu s 4. členom Pravilnika priloge k predlogu za uvedbo komasacijskega postopka (iz 1., 3., 4. in 9. točke 3. člena) izdela strokovno usposobljena organizacija, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev ter ima pri svojem delu zagotovljeno sodelovanje strokovnjaka s kmetijskega področja. Pri izdelavi predloga za uvedbo komasacijskega postopka sodelujejo: komasacijski odbor, službe, pristojne za svetovanje v kmetijstvu, lokalna skupnost ter drugi, ki imajo upravičen interes za ureditev zemljišč na tem območju. Po določbi 61. člena ZKZ komasacijski udeleženci pred vložitvijo vloge za uvedbo komasacije izvolijo izmed sebe komasacijski odbor, ki ima naloge, da zastopa interese komasacijskih udeležencev; pripravlja predloge, ki jih posreduje upravni enoti; sodeluje pri pripravi predloga elaborata o vrednotenju in razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada, ne sme pa komasacijski odbor odločati o pravicah komasacijskih udeležencev. V skladu s 3. odstavkom 58. člena ZKZ so stranke v komasacijskem postopku lastniki zemljišč na komasacijskem območju (komasacijski udeleženci) in drugi, ki imajo na zemljiščih v komasacijskem skladu stvarne pravice ali kakšen drug na zakon oprt pravni interes.

Sodišče zavrača kot neutemeljene tožbene ugovore, da bi v obravnavanem primeru komasacijo lahko predlagali le lastniki zemljišč, ter da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali so se s komasacijo dejansko strinjali lastniki, ki imajo v lasti več kot 80 % površin zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. Iz podatkov v upravnih spisih je namreč razvidno, da je izjavo, da soglašajo z uvedbo komasacijskega postopka, in da pooblaščajo Občino Grosuplje, da v njihovem imenu predlaga uvedbo komasacijskega postopka, podpisalo 83,90 % lastnikov zemljišč, ki imajo na komasacijskem območju 521.794 m2 zemljišč od 621.950 m2. Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je bila tožniku kršena pravica udeležbe v postopku kot stranke postopka, ki jih zagotavljata 9. in 146. člen ZUP. Po določbah ZKZ in Pravilnika namreč zaslišanje posameznih udeležencev v postopku ni predvideno, njihove interese v postopku pa zastopa komasacijski odbor. Predmetno komasacijo predvideva Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1986 do 2000, dopolnitve 2004 (Uradni list RS, št. 87/04), pogoj za izdajo odločbe pa je ugotovitev, da so izpolnjeni vsi zakoniti pogoji za izdajo odločbe o uvedbi postopka komasacije. Komasacija je namreč agrarna operacija, ki se izvaja v javnem interesu, saj je njen namen zaokrožiti kmetijska zemljišča in tako izboljšati pogoje njihove obdelave z vidika vseh komasacijskih udeležencev s komasacijskega območja, in ne zgolj z vidika enega komasacijskega udeleženca, zato je dopustno ob predpisanih zakonskih pogojih komasacijo uvesti in izvesti tudi na zemljiščih znotraj komasacijskega območja, ki so v lasti komasacijskih udeležencev, ki z uvedbo komasacije ne soglašajo. Tožnik tako z zgolj pavšalnimi navedbami, da ne obstaja potreba po komasaciji njegovih zemljišč, ne more biti uspešen.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 – ZUS-1).

Pravni pouk temelji na 1. odstavku 73. člena ZUS-1.