Jedro

Trditvena podlaga spora ni nudila opore za izpodbijano odločitev, ki temelji na pogodbi. Ali so resnične trditve tožeče ali tožene stranke, bi bilo tako moč preveriti z zapisom te pogodbe. Tega pa v spisovnem gradivu pritožbeno sodišče ni našlo. Zato izpodbijane sodbe ni moč ne preizkusiti ne odgovoriti na pritožbene trditve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek sodišču prve stopnje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo tolarske protivrednosti 337.876,63 USD z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.5.1993 dalje do plačila. Tako je odločilo zato, ker je ugotovilo, da so trditve tožeče stranke dokazane s pogodbo o poravnavi z dne 16.5.1995. Tožeča stranka vlaga proti sodbi sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77; Ur.l. SFRJ 4/77 - 27/90) so uporabljene na podlagi 1. odst. 498. čl. sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku. Pritožbeno sodišče je v okviru uradoma upoštevanih razlogov ugotovilo, da je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 13. tč. 2. odst. 254. čl. ZPP/77. Pravdni stranki sta se med postopkom sklicevali na "Pogodbo o poravnavi", ki naj bi jo sklenili dne 16.5.1995. Vendar pa sta bili pravdni stranki v svojih izvajanjih pred sodiščem prve stopnje skladni le glede dejstva, da sta se s to pogodbo "dogovorili o plačilu dolga". Njune trditve se niso ujemale ne glede zneska tega dolga (tožeča stranka je omenjala znesek tolarske protivrednosti 550.000,00 DEM, tožena 275.000,00 DEM) ne glede vprašanja, ali je bila morda obveznost tožene stranke po tej pogodbi časovno omejena (prim. zapisnik z glavne obravnave, ki je bila 29.1.1998, l.št. 15). Trditvena podlaga spora zato ni nudila opore za izpodbijano odločitev, ki temelji prav na omenjeni pogodbi. Ali so resnične trditve tožeče ali tožene stranke, bi bilo tako moč preveriti z zapisom te pogodbe. Tega pa v spisovnem gradivu pritožbeno sodišče ni našlo (iz popisa spisa ni razvidno, da bi bil zapis te pogodbe ali morebiti njegova kopija vložena v spis, listin vloženih po zaključku glavne obravnave pa v obravnavanem primeru tudi ni moč upoštevati ob preizkusu izpodbijane sodbe). Zato izpodbijane sodbe ne more ne preizkusiti ne odgovoriti na pritožbene trditve. Podana je absolutna bistvena kršitev postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77 in s tem razveljavitveni razlog iz 1. odst. 369. čl. ZPP/77. V novem postopku bo moralo sodišče omenjeno pomanjkljivost odpraviti in znova odločiti o tožbenem zahtevku. Pri tem bo sodišče moralo upoštevati, da je tožena stranka v stečaju in da tožeča stranka trdi, da ji je bila prijavljena terjatev, v znesku 219.493.712,70 SIT, ki izvira iz razmerja, ki je predmet obravnavanega gospodarskega spora, na naroku za preizkus terjatev prerekana ter da je bila napotena na postopek glede ugotovitve obstoja te terjatve. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 166. čl. ZPP/77.