Jedro

Izražanje dvoma v nepristranost sodišča pri obravnavanju in odločanju ni razlog za delegacijo pristojnosti. Pristranost sodišča je mogoče uveljavljati z instrumentom izločitve sodnika po 71. členu ZPP in sicer samo zoper posameznega sodnika, ne pa kot razlog za delegacijo pristojnosti.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je v svoji vlogi z dne 29.10.1996 zahtevala izločitev vseh sodnikov Okrožnega sodišča v L., v vlogi z dne 3.12.1996 pa je podala še predlog za delegacijo pristojnosti. Navaja, da obstajajo za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča tehtni razlogi, ki se izkazujejo v pristranosti sodišča, vzrok za to pa vidi v okoliščini, da je bil pooblaščenec tožeče stranke do začetka leta 1995 sodnik tedanjega Temeljnega sodišča v L. Predsednik Okrožnega sodišča v L. je zahtevo za izločitev zavrgel, predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča pa posredoval v obravnavanje Vrhovnemu sodišču. Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je o predlogu tožeče stranke odločalo na podlagi 68. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po katerem lahko to sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kot izhaja iz navedenega določila mora biti določitev drugega stvarno pristojnega sodišča pogojena z razlogi smotrnosti oz. tehtnosti, saj se s tem posega v zakonsko določeno delitev pristojnosti med sodišči. Predlagatelj mora zato navesti in utemeljiti razloge, zaradi katerih meni, da bi bilo bolj primerno, da zadevo rešuje drugo stvarno pristojno sodišče. Izražanje dvoma v nepristranost sodišča pri obravnavanju in odločanju pa ni tak razlog. Pristranost sodišča je mogoče uveljavljati z instrumentom izločitve sodnika po 71. členu ZPP in sicer samo zoper posameznega sodnika, ne pa kot razlog za delegacijo pristojnosti.

Glede na navedeno pogoji za uporabo 68. člena ZPP niso podani, zato je moralo Vrhovno sodišče predlog tožene stranke zavrniti. Ob tem pa še navaja, da bi bil z ugoditvijo takšnemu predlogu dosežen isti namen, kakršnega je imela določba 28. člena Zakona o odvetništvu, ki pa jo je Ustavno sodišče zaradi neskladnosti z Ustavo razveljavilo (odločba U-I-201/93). Ugoditev predlogu tožene stranke bi bila ne samo v nasprotju z navedenimi določili ZPP in zato nezakonita, ampak tudi protiustavna.