Jedro

Nezadovoljstvo stranke z odločbo predsednika sodišča o zavrnitvi strankine zahteve za izločitev razpravljajočega sodnika ne pomeni razloga za prenos pristojnosti. Subjektivna ocena stranke o delu pristojnega sodišča, pri katerem naj bi kolegialnost sodnic prevladalo nad interesi otroka, ne more predstavljati razloga za prenos pristojnosti.

Izrek

Predlog za prenos pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

V tej zadevi je že pravnomočno odločeno o razvezi zakonske zveze pravdnih strank, dodelitvi skupnega otroka in določitvi preživnine zanj za določeno obdobje. Toženec z izpodbijanjem pravnomočnega dela sodnih odločb ni uspel niti v revizijskem niti v obnovitvenem postopku. Spor teče le še glede preživnine za otroka za obdobje od 22.8.2001 do 21.5.2002. V tem delu pravde toženec ni uspel z zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice. Nato je 21.7.2006 vložil vlogo, ki jo je označil kot zahtevo za delegacijo, podrejeno pa kot (ponovno) zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice. V vlogi izraža nestrinjanje s predsednico sodišča, ki je zavrnila njegovo zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice. Predlog za prenos pristojnosti utemeljuje s trditvijo, da je tudi sam (tako kot nek drug pritožnik za isto sodnico in sodišče) ugotovil, da se na Okrožnem sodišču v Mariboru dogaja abotno stanje, saj je kolegialnost sodnic tolikšna, da je pravica na tem sodišču slepa, posebej ko gre za vrednote otrokovih koristi.

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da v zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Vrhovno sodišče ugotavlja, da toženčevo nestrinjanje z odločitvijo predsednice sodišča o zavrnitvi njegove zahteve za izločitev razpravljajoče sodišče ne pomeni razloga za prenos pristojnosti. Vrhovno sodišče tudi sicer ni pristojno za odločanje o predlogu za izločitev razpravljajočega sodnika, zato se s toženčevim podrejenim predlogom v vlogi z dne 21.7.2006 za izločitev razpravljajoče sodnice "iz vseh možnih pravdnih zadev pritožnika" ni ukvarjalo. Presojalo je le, ali zatrjevano stanje na stvarno in krajevnem pristojnem sodišču utemeljuje prenos pristojnosti na drugo sodišče. Po trditvi toženca naj bi zatrjevana kolegialnost med sodnicami na tem sodišču prevladala nad vrednotami otrokovih koristi. Ne glede na pavšalnost take trditve vrhovno sodišče ugotavlja, da gre za subjektivno oceno stranke o delu pristojnega sodišča. Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da taka subjektivna ocena stranke ne more predstavljati razloga za delegacijo (I R 81/2005, I R 73/2006). Zato je zavrnilo toženčev neutemeljen predlog za prenos pristojnosti.