Jedro

Sklep o nagradi sodnemu cenilcu je mogoče izpodbijati le iz razlogov, ki se nanašajo na samo odmero nagrade in stroškov za opravljeno cenitev.

Izrek

Pritožbama se ugodi, sklepa sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i t a in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

K sklepu z dne 23.11.2005: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 23.11.2005 sklenilo, da se sodnemu cenilcu R. E., za podano cenitev prizna nagrada v bruto znesku 56.000,00 SIT, neto znesek pa nakaže cenilcu na njegov transakcijski račun, ter odločilo, da se od zneska 56.000,00 SIT obračuna 6% prispevek za PIZ v znesku 3.360,00 SIT. Odločilo je še, da se stroški v skupni višini 59.360,00 SIT izplačajo iz upnikovega predujma ter da se izplačilo opravi v roku 15 dni po pravnomočnosti istega sklepa.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik, ki v pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit in neutemeljen, saj ni podlage, da bi se na priznani bruto znesek obračunavalo in izplačevalo še določene prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Bruto znesek namreč obsega neto znesek ter vse davke in prispevke. V nadaljevanju dolžnik zatrjuje tudi, da cenitev ni bila opravljena pravilno, saj cenilec ni upošteval, da dolžnik ni lastnik stanovanja, ampak je to njegova žena, niti ni upošteval najemne pogodbe. Poleg tega ima vknjiženo zastavno pravico na nepremičnini DURS, zato konkretni upnik sploh nima pravnega interesa za vodenje te izvršbe, ker ne bi dobil nikakršnega poplačila, zaradi česar je potrebno izvršbo v celoti ustaviti ter razveljaviti opravljena izvršilna dejanja. Zaradi teh dejstev cenilec ni upravičen do kakršnegakoli plačila.

Pritožba je utemeljena.

Neutemeljene so sicer pritožbene navedbe v smeri, da cenitev ni bila opravljena pravilno ter v smeri pravnega interesa upnika za vodenje predmetnega izvršilnega postopka, saj s takimi navedbami sklepa o nagradi sodnemu cenilcu za opravljeno cenitev ni mogoče izpodbiti, kajti tak sklep je mogoče izpodbijati le iz razlogov, ki se nanašajo na samo odmero nagrade in stroškov za opravljeno cenitev. Zato pa so utemeljene pritožbene navedbe, da je izpodbijani sklep pomanjkljiv v svoji utemeljitvi, zakaj je sodišče prve stopnje poleg nagrade v znesku 56.000,00 SIT bruto priznalo še 3.360,00 SIT stroškov za PIZ. Sodišče prve stopnje namreč v svoji obrazložitvi stroškov sploh ni omenilo, ampak iz obrazložitve izhaja le, da je na podlagi računa sodnega cenilca in upoštevaje določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ter vrednosti točke 110,00 SIT bruto sodišče odmerilo nagrado. Sklep sodišča prve stopnje je torej obremenjen s 14. točko 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), saj ga ni mogoče preizkusiti, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v okviru katerega naj sodišče prve stopnje o nagradi in stroških sodnega cenilca ponovno odloči, sklep pa natančno obrazloži tako, da bo odločba konsistentna ter da bo vzdržala morebiten preizkus na pritožbeni stopnji.

Sklep z dne 17.01.2006: S sklepom z dne 17.01.2006 je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrglo.

Proti sklepu se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep napačen in nezakonit. Sodišče prve stopnje je zavrglo ugovor dolžnika, ne da bi izvedlo v ugovoru predlagane dokaze, pri tem pa ni obrazložilo, zakaj jih ni izvedlo, zato je pritožniku kršena ustavna pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Zatrjuje, da so vse terjatve, ki jih uveljavlja upnik, v celoti plačane; to je dolžniku potrdila prokuristka in finančnica družbe S. G. d.o.o., zato dolžnik ne ve, zakaj je upnik vložil izvršilni predlog. Poleg tega so vse posle v družbi vodili drugi, dolžnik pa že dolgo z navedeno družbo ni imel nič, kajti iz družbe je že pred časom izstopil. O vsem tem obstaja dokumentacija, to bi lahko potrdila priča, nobenega od predlaganih dokazov pa sodišče ni izvedlo. Dolžnik ni bil aktivni družbenik, sam je bil ves čas v dobri veri, da dejansko ni družbenik navedene družbe in za dolg ni vedel. Poudarja, da sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper njega z dne 01.12.2004 ni prejel, prav tako ni prejel sklepa o izvršbi zoper družbo S. G. d.o.o., zato je bil njegov ugovor pravočasen in bi ga sodišče moralo obravnavati. Na nobenem od teh sklepov ni bila v času vložitve ugovora potrjena pravnomočnost. Sklep o nagradi sodnemu cenilcu je bila prva listina, ki jo je dolžnik prejel. Prav tako pa iz njegovega ugovora jasno izhaja, da gre lahko tudi za ugovor po izteku roka, in sicer v smislu, da dolžnik ni in ni bil aktivni družbenik, kar je utemeljil in dokazal. Prvostopno sodišče tudi ni odločilo o vseh ugovornih navedbah (glede zastaranja glavnice in zamudnih obresti, ugovora prenehanja teka obresti, ko te dosežejo glavnico, ugovor že plačanih obresti). Na koncu pa dolžnik še očita, da je takšno ravnanje v nasprotju z Ustavo RS, kajti določila ZFPPod določajo retroaktivno veljavo predpisov. Ko je dolžnik ustanavljal družbo z omejeno odgovornostjo, ni bilo nobenega predpisa, ki bi določal kakršnokoli osebno jamstvo za kakršnekoli obveznosti družbe neposredno na podlagi prisilnega izbrisa. Takšno ravnanje je po mnenju pritožnika v nasprotju tudi z določili Evropske konvencije o človekovih pravicah. Predlaga, da pritožbeno sodišče upošteva predlagane dokaze ter pritožbi ugodi in sklep prvostopnega sodišča razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, upniku pa naloži stroške dolžnika.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti. Prvostopno sodišče v svojem sklepu ugotavlja, da je dne 17.01.2001 izdalo sklep o izvršbi z opravilno številko Ig 01/00005, ki se je glasil zoper dolžnika S. G. d.o.o. in ki je postal pravnomočen dne 14.06.2001. Nadalje sodišče v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da je dne 01.02.2004 pod isto opravilno številko izdalo sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper novega dolžnika D. V., ta sklep pa je postal pravnomočen 21.12.2004. Ker je dolžnik šele 02.12.2005 vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, je po ugotovitvah sodišča prve stopnje njegov ugovor prepozen, saj je vložen leto dni po tem, ko je sodišče odločilo, da se izvršba nadaljuje proti njemu kot novemu dolžniku. Dolžnik se po prepričanju sodišča prve stopnje ne sklicuje na dejstvo, ki je nastalo po izvršljivosti odločbe, zato v obravnavanem primeru ne gre niti za ugovor po izteku roka.

Dolžnik v svoji pritožbi med drugim izpostavlja, da sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper njega ter sklepa o izvršbi zoper družbo S. G. d.o.o. ni prejel, zaradi česar izpodbijana sklepa nista mogla postati pravnomočna in je njegov ugovor pravočasen. Na te pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne more odgovoriti, ker sklep sodišča prve stopnje glede tega, kdaj je dolžnik sklep o izvršbi in sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka prejel, ni obrazložen. V obravnavani izvršilni zadevi teče izvršba na dolžnikovo nepremičnino, zato je bilo s sklepom z dne 25.07.2005 odločeno, da se izvršilna zadeva z opr. št. Ig 01/00005 razdruži tako, da se izvršba na dolžnikove nepremičnine izloči in se je zanjo osnoval nov spis, to je predmetni spis, v katerem pa ni podatkov, kdaj je dolžnik sklep o izvršbi in sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper novega dolžnika prejel, niti ni to obrazloženo v izpodbijanem sklepu. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je sklep sodišča prve stopnje potrebno razveljaviti zaradi kršitve 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in vrniti zadevo v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče prve stopnje o ugovoru ponovno odloči in svojo odločitev obrazloži tako, da zgoraj opisanih kršitev ne bo zagrešilo. Ker se že prvostopno sodišče z vsebino ugovornih navedb ni ukvarjalo, ampak je ugovor kot prepozen zavrglo, na pritožbene navedbe, ki zadevajo ugovorne razloge, pritožbeno sodišče ni odgovarjalo (1. odst. 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).