Jedro

V ponovnem postopku bo moralo sodišče upoštevati, da pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti drugo toženca ni vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo, izdano zoper prvo toženca. Čeprav je zoper drugo toženca kazenski postopek pravnomočno ustavljen in je s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo ugotovljeno, da je tožnik padel zaradi protipravnega ravnanja prvo toženca, bo moralo ugotoviti, ali iz konkretnega dokaznega postopka izhaja zaključek, da sta toženca povzročila tožniku poškodbo skupaj, ali pa sta delovala ločeno in samostojno ter je tožniku nastala škoda izključno zaradi ravnanja drugo toženca.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je prvo toženec dolžan tožniku plačati 15.125,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 11. 2012 (I. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zoper prvo toženca zavrnilo, v celoti pa je zavrnilo zahtevek zoper drugo toženca (II. točka izreka). Odločilo je, da je prvo toženec dolžan tožniku plačati 1.978,87 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (III. točka izreka), tožnik pa je dolžan drugo tožencu plačati 1.528,05 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (IV. točka izreka).

2. Tožnik se pritožuje zoper II., III. in IV. točko izreka sodbe iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Kot bistveno navaja, da je tožnikova poškodba nastala ob padcu, ko ga je drugo toženec brez razloga porinil. Drugo toženec je z nedopustnim ravnanjem prispeval k nastanku škode, izpodbijana sodba pa ne vsebuje dokazne ocene glede vloge drugo toženca pri pretepu. Sodišče bi moralo presojati vse okoliščine dogodka in oceniti navedbe in izpovedbe strank ter prič iz kazenskega postopka. V skladu s 186. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) odgovarjata prvo in drugo toženec solidarno za nastalo škodo, ker sta skupaj sodelovala pri njenem nastanku. V skladu s pravilom o alternativni vzročnosti tožniku ni bilo potrebno izkazati vzročne zveze med posameznim ravnanjem tožencev in nastalo škodo. Sodišče je pravilno upoštevalo, da je vezano na kazensko obsodilno sodbo glede prvo toženca, drugo toženca pa izdaja zavrnilne sodbe v kazenskem postopku ne more razbremeniti odškodninske odgovornosti. Sodišče bi moralo tožbenemu zahtevku v celoti ugoditi. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Prvo toženec se pritožuje zoper I. II. in III. točko izreka sodbe iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da je sodišče preseglo tožnikovo trditveno podlago. Tožnik je trdil, da je padel po tleh, ker ga je drugo toženec potisnil. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe.

4. Drugo toženec se zoper sodbo ni pritožil. 5. Toženec je odgovoril na pritožbo prvo toženca in predlagal, da se glede izpodbijane I. in III. točke izreka pritožba zavrne, glede izpodbijane II. točke izreka pa se strinja s stališčem prvo toženca.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da iz kazenske obsodilne sodbe zoper prvo toženca izhaja, da je prvo toženec tožnika z nogo udaril v glavo in ga zbil na tla ter mu na ta način povzročil izpah desnega komolčnega sklepa in raztrganino kože zgornje ustnice(1), kazenski postopek zoper drugo toženca pa je bil pravnomočno ustavljen(2). V konkretnem primeru pa temelji tožnikova trditvena podlaga na dejstvu, da je padel po tleh zaradi nedopustnega ravnanja drugo toženca(3). Z ugotovitvijo, da je izključno prvo toženec povzročil tožniku zatrjevano poškodbo, je sodišče prve stopnje prekoračilo tožnikovo trditveno podlago, saj se dejanski temelj izpodbijane odločitve ne sklada z njegovimi trditvami o konkretnem historičnem dogodku. Zmotna je namreč ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni ustrezno konkretiziral nedopustnega ravnanja drugo toženca in tožnik utemeljeno opozarja na odsotnost dokazne ocene v zvezi z ugotavljanjem drugo toženčeve vloge pri škodnem dogodku. Ker je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožnika in prvo toženca ter izpodbijano sodbo v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). V ponovnem postopku bo moralo sodišče upoštevati, da pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti drugo toženca ni vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo, izdano zoper prvo toženca. Čeprav je zoper drugo toženca kazenski postopek pravnomočno ustavljen in je s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo ugotovljeno, da je tožnik padel zaradi protipravnega ravnanja prvo toženca, bo moralo ugotoviti, ali iz konkretnega dokaznega postopka izhaja zaključek, da sta toženca povzročila tožniku poškodbo skupaj, ali pa sta delovala ločeno in samostojno ter je tožniku nastala škoda izključno zaradi ravnanja drugo toženca. Dokazno oceno bo moralo opraviti skrbno in natančno ter upoštevajoč metodološke napotke iz 8. člena ZPP. Ob upoštevanju ugotovitve izvedenca dr. T. B., da si je tožnik izpahnil desni komolec ob padcu na iztegnjeno roko, bo moralo najprej presoditi, ali je tožnik v konkretnem pravdnem postopku uspel dokazati resničnost trditev o dejstvih, s katerimi je utemeljeval svoj tožbeni zahtevek.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Prim. sodbo Okrajnega sodišča v Krškem z opr. št. IK 24991/2010 z dne 28. 3. 2013. Op. št. (2): Prim. sklep Okrajnega sodišča v Krškem z opr. št. I K 24991/2010 z dne 7. 2. 2013. Op. št. (3): Prim. tožbo (list. št. 2), prvo pripravljalno vlogo (list. št. 71), drugo pripravljalno vlogo (list. št. 81).