Jedro

Upnik nima posebnega interesa odkloniti sprejema delne izpolnitve denarne obveznosti, če mu delna izpolnitev ne more povzročiti nikakršnih škodljivih posledic. V takih okoliščinah je mogoče dovoliti položitev delnega zneska denarne obveznosti v sodni depozit.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se glasi: "Predlagateljici K. G. se dovoli položiti na sodni depozit na tekoči račun sodišča za sodne depozite v korist nasprotne udeleženke A. R. znesek 9.181,50 SIT kot najemnino za mesec avgust in znesek 9.181,50 SIT kot najemnino za mesec september."

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je zavrnilo predlagateljičin predlog za sprejem denarja v sodni depozit, ker predlagana zneska ne predstavljata najemnine, dogovorjene med strankama. Znesek 9.181,50 SIT bi predstavljal delno izpolnitev denarne obveznosti predlagateljice, vendar nasprotna udeleženka kot upnica tako delno izpolnitev lahko odkloni, če ima za to poseben interes. Nasprotna udeleženka tak interes izkazuje, saj je vložila tožbo proti predlagateljici za izselitev zaradi neizpolnjevanja najemne pogodbe. Ker tako zamuda nasprotne stranke ni izkazana, ni razloga za sprejem denarja v depozit. Proti temu sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagateljica. V pritožbi navaja, da določa zakon poleg razlogov v čl. 327/1 ZOR tudi, da imajo pravico za položitev pri sodišču tudi drugi, ki imajo pravni interes za izpolnitev obveznosti (čl. 327/2 ZOR). Predlagateljica pa ima interes, da se obveznost izpolni, ker sicer v primeru, če ne plačuje najemnine, nasprotna udeleženka lahko vloži tožbo na izselitev. Sodišče pa ne upošteva dejstva, da je bila vložena tožba za razveljavitev določil najemne pogodbe, ker je bila ta podpisana pod vplivom grožnje. Podan je torej dolžničin pravni interes, da plačuje takšno najemnino, kot bi jo morala plačevati, zato ima tudi pravni interes, da se obveznost izpolni. Ni pa stvar sodišča v tem postopku, da presoja, ali je najemna pogodba veljavna ali ne. Predlagateljica pa je sicer razširila tožbeni zahtevek tudi na ugotovitev ničnosti pogodbe, s katero je nasprotna udeleženka postala lastnica stanovanja (opr. št. VI P .....).

V dopolitvi pritožbe predlagateljica navaja, da je v pravdni zadevi VI P ..... modificirala tožbeni zahtevek in prilaga kopijo vloge z dne 24.12.1993, navaja pa še, da je vložila zoper nasprotno udeleženko tudi tožbo zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe in zaradi razveljavitve pogodbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba se neutemeljeno sklicuje na določbo čl. 327/2 ZOR, ki obravnava pravico drugih in ne dolžnika, za položitev denarja v sodni depozit. Ti drugi morajo dokazovati svoj pravni interes za izpolnitev obveznosti. Dolžnik iz nekega pogodbenega razmerja pa sme položiti dolgovano stvar pri sodišču, če so podani razlogi iz čl. 327/1 ZOR. V obravnavanem primeru uveljavlja predlagateljica upničino zamudo, torej zavrnitev sprejema najemnine v znesku 9.181,50 SIT s strani nasprotne udeleženke. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da med strankama obstoji najemna pogodba z dne 27.7.1993, v kateri je dogovorjena mesečna najemnina v tolarski protivrednosti zneska 600 DEM. Obstaja pa tudi prejšnja najemna pogodba z dne 23.3.1992 z dodatkom z dne 16.11.1992, kjer je bila določena najemnina 9.181,50 SIT. Glede na pogodbo z dne 27.7.1993 je pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da plačilo zneska 9.181,50 SIT predstavlja delno izpolnitev denarne obveznosti predlagateljice nasprotni udeleženki. Za delno izpolnitev denarne obveznosti pa je določeno v čl. 310/2 ZOR, da jo je upnik dolžan sprejeti, razen če ima poseben interes, da jo odkloni. Prvostopno sodišče je menilo, da nasprotna udeleženka ima interes za odklonitev sprejema delnega plačila, ker je že vložila tožbo proti predlagateljici za izselitev zaradi neizpolnjevanja najemne pogodbe. S takim pravnim stališčem se pritožbeno sodišče ne strinja. Pomembno je namreč, da predlagateljica izpodbija najemno pogodbo z dne 27.7.1993, v kateri je določena najemnina v tolarski protivrednosti zneska 600 DEM (oziroma uveljavlja njeno ničnost). V kolikor bo predlagateljica v tej pravdi uspešna, bo veljavna prejšnja najemna pogodba in v njej dogovorjena najemnina v znesku 9.181,50 SIT in bo plačilo navedenega zneska oziroma polog v sodni depozit pomenilo izpolnitev celotne denarne obveznosti. V kolikor pa predlagateljica ne bo uspela izpodbiti sedanje najemne pogodbe, sodna položitev delnega zneska najemnine ne bo imela za nasprotno udeleženko nobenih neugodnih posledic.

Odpovedni razlog po čl. 53/1 Stanovanjskega zakona je neplačilo najemnine in plačilo dela najemnine odpovedi najemne pogodbe ne more preprečiti (razen zaradi socialnih razlogov, ki pa jih predlagateljica ni uveljavljala). Ker torej delna izpolnitev predlagateljičine obveznosti ne more nasprotni udeleženki kot upnici povzročiti nikakršnih škodljivih posledic, ni mogoče šteti, da ima poseben interes za odklonitev delne izpolnitve. V kolikor predlagateljica s svojo tožbo ne bo uspela, položitev delne najemnine v sodni depozit ne bo vplivala na odločanje v pravdi, ki jo je nasprotna udeleženka sprožila proti predlagateljici zaradi izpraznitve stanovanja. Zaradi nesprejema delne izpolnitve denarne obveznosti je upnica v omejenem obsegu vendarle v zamudi, zato je v smislu čl. 327/1 ZOR predlagateljičin predlog za položitev obeh zneskov v sodni depozit utemeljen. Pritožbeno sodišče je zaradi tega izpodbijani sklep spremenilo (čl. 373 tč. 4 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP in dovolilo predlagateljici položiti v sodni depozit dvakrat po 9.181,50 SIT kot najemnino za meseca avgust in september 1993.