Up-134/98

24.9.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe D. R. iz L., ki ga zastopa I. K., odvetnica v T. na seji senata dne 24. septembra 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba D. R. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1541/97 z dne 20.1.1998 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 489/97 z dne 27.11.1997 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik, delavec družbe IBK d.o.o, je kot eden izmed tožnikov v pravdnem postopku med drugim zahteval ugotovitev nelegitimnosti upravnega odbora družbe IBK d.o.o ter skupščine družbe SCT d.d. (ki je edini družbenik družbe, v kateri je zaposlen pritožnik). Ob tem je zahteval tudi izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče med drugim zadržalo izvajanje določenih sklepov teh organov ter funkcijo upravljanja začasno preneslo na zbor delavcev. Sodišči prve in druge stopnje sta predlog za izdajo začasne odredbe zavrnili. Sodišče prve stopnje je navedlo, da pritožnik pretežno uveljavlja tožbene zahtevke, ki jih ni mogoče zavarovati z začasno odredbo in tudi ne izkaže, s čim naj bi predlagana začasna odredba omogočila zavarovanje terjatve. Sodišče druge stopnje pa je predlog zavrnilo z utemeljitvijo, da ni izkazana verjetnost obstoja terjatve kot zakoniti pogoj za izdajo začasne odredbe. Delavci družbe IBK niso legitimirani za izpodbijanje skupščine družbe SCT ter njenih sklepov, saj je ta družba samostojna pravna oseba. Prav tako niso legitimirani za imenovanje in razrešitev upravnega odbora družbe IBK, saj le tega po statutu v skladu z zakonom določajo družbeniki - tj. družba SCT kot edini družbenik.

2.V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da naj bi višje sodišče nepravilno ugotovilo dejansko stanje in uporabilo materialno pravo. Družba SCT je resnično pravna oseba, vendar naj bi bilo potrebno upoštevati, da je to podjetje z družbenim kapitalom, ki ga upravljajo vsi delavci. Ker je družba IBK v 100% lasti družbe SCT, naj bi pravila o upravljanju z družbenim premoženjem veljala tudi za delavce te družbe. Za presojo spornih razmerij naj ne bi bile odločilne določbe Zakona o gospodarskih družbah, pač pa zakona o podjetjih, saj gre za pravna razmerja družbene lastnine ob nedokončanem procesu lastninjenja. Z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe naj bi sodišče kršilo pravico pritožnika do oblikovanja legitimnih organov upravljanja in s tem kršitev pravice do soupravljanja po 75. členu Ustave. Kršena naj bi bila tudi pravica do sodnega varstva, saj naj bi bil sodni postopek preveč dolgotrajen. Sodišče naj bi prekršilo tudi pravico do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave, saj naj bi pravico do izpodbijanja legitimnosti skupščine družbe SCT priznalo le delavcem družbe SCT, ne pa tudi delavcem družbe IBK. Pritožnik predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

B.

3.(Zatrjevane) pravice do soupravljanja po 75. členu Ustave izpodbijani sklep ne krši. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zgolj odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe. Ta predlog je zavrnilo, ker je ugotovilo, da za izdajo začasne odredbe niso podani zakoniti pogoji. Na zatrjevano pravico do soupravljanja pa se nanaša tožbeni zahtevek. O tem sodišče doslej še ni odločilo in pred odločitvijo sodišča o tožbenem zahtevku (ter izčrpanju pravnih sredstev) tudi Ustavno sodišče ob presoji ustavne pritožbe zatrjevane kršitve te pravice ne more presojati. Sodišče druge stopnje je sicer zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe resda utemeljilo s stališčem, da ni izkazana verjetnost obstoja terjatve, vendar je potrebno upoštevati, da sodišči prve in druge stopnje na to izraženo pravno stališče nista vezani (11. člen Zakona o sodiščih, Uradni list RS, št. 19/94). V odločitvi o tožbenem zahtevku bo torej sodišče lahko zavzelo tudi drugačno pravno stališče. Ob tem velja dodati, da je sporno pravno stališče izreklo višje sodišče, ki je na zadnji stopnji pristojno odločati o začasni odredbi, medtem ko bo za meritorno odločitev o tožbenem zahtevku na zadnji stopnji pristojno Vrhovno sodišče. Pritožnik v ustavni pritožbi tudi ni izkazal razlogov, iz katerih bi izhajalo, da pravice do soupravljanja tudi v primeru, če bi sodišče pozitivno odločilo o njegovem tožbenem zahtevku, ne bi bilo mogoče uresničiti, če predhodno ne bi bila izdana začasna odredba predlagane vsebine.

4.Zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave Ustavno sodišče ne more presojati. Pogoj za dopustnost ustavne pritožbe (in posameznih navedb v ustavni pritožbi) je tudi izčrpanost pravnih sredstev (prvi odstavek 51. člena ZUstS). Pritožnik pa ni izkazal, da bi v zvezi z zatrjevano kršitvijo te pravice predhodno izkoristil pravna sredstva, s katerimi je v skladu s 157. členom Ustave mogoče uveljavljati sodno varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

5.Zatrjevana kršitev pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave, ki naj bi jo sodišče storilo s tem, ko delavcem družbe IBK d.o.o ni zagotovilo pravice do izpodbijanja legitimnosti skupščine, ta pravica pa naj bi bila zagotovljena delavcem SCT d.d., ni utemeljena. Na vprašanje obstoja pravice do izpodbijanja legitimnosti skupščine se namreč nanaša tožbeni zahtevek, o tem pa sodišče v pravdnem postopku doslej še ni odločilo in zato tudi ni moglo povzročiti zatrjevane kršitve.

6.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude, sodnik Franc Testen in sodnica dr. Dragica Wedam- Lukić. Sklep je sprejel soglasno.

Predsednik senata dr. Lojze Ude