Jedro

Sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni priznalo stroškov za prihod pooblaščenca na narok za glavno obravnavo, saj bi tožena stranka za zastopanje lahko pooblastila substituta v kraju, kjer je sedež sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del (odločitev o stroških postopka) sodbe sodišče prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo plače v višini 111,37 EUR, povračilo stroškov prehrane med delom v višini 20,00 EUR in povračilo stroškov prevoza na delo v višini 3,02 EUR (1. odstavek izreka). V skladu z uspehom v sporu je odločilo, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 44,40 EUR v roku 15 dni pod izvršbo (2. odstavek izreka).

Tožena stranka se je pritožila zoper sodbo v delu odločitve o stroških postopka (v 1. odstavku izreka) iz pritožbenih razlogov zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ji je sodišče napačno priznalo stroške zastopanja po pooblaščencu, saj je pri njihovi višini izhajalo iz stroškov, ki jih je priglasil tožnik. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev o stroških razveljavi in sodišču prve stopnje naloži, da odloči o stroških skladno z zakonom.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v izpodbijanem delu in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje odločitev o stroških postopka pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdano odločitvijo o stroških ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe tožene stranke še odgovarja.

Po določbi 1. odstavka 151. člena ZPP gre pri pravdnih stroških za izdatke, nastale med postopkom ali zaradi postopka pri sodišču. Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške. Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške ali pa jih ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, da povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov (1. in 2. odstavek 154. člena ZPP). Stranka je upravičena do povračila stroškov, skladno z določbami Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008).

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo tožnikove zahtevke ter mu skladno s takšnim neuspehom v sporu naložilo v plačilo stroške, ki so nastali toženi stranki zaradi zastopanja po pooblaščencu. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o stroških izhajalo iz podatkov zapisnika o naroku glavne obravnave z dne 13. 4. 2011 (listovna št. 25), saj sta tako tožnik kot tožena stranka priglasila nastale stroške na zapisnik. Pooblaščenec tožnika je navedel samo prevozne stroške, (tarifna št. 6003), medtem ko je pooblaščenec tožene stranke priglasil nagrado za postopek (tarifna št. 3100), nagrado za narok (tarifna št. 3102), pavšalni znesek za plačilo poštnin in materialnih stroškov 20,00 EUR (tarifna št. 6002) in prevozne stroške 46,08 EUR (tarifna št. 6003).

Neutemeljena je pritožba, da so toženi stranki v sodbi zmotno priznani stroški, ki jih je dejansko priglasil tožnik. Sodišče prve stopnje je toženi stranki v skladu z uspehom v sporu ter vrednostjo spornih zahtevkov pravilno priznalo nagrado za narok (tarifna št. 3102) v znesku 20,40 EUR, pavšalni znesek za materialne stroške in poštnine (tarifna št. 6002) v znesku 20,00 EUR in 20 % DDV na priznano nagrado (tarifna št. 6007), to je skupaj stroške v višini 44,40 EUR. Sodišče prve stopnje ji utemeljeno ni priznalo nagrade za postopek, in tudi ne pooblaščenčevih prevoznih stroškov, saj bi si tožena stranka za zastopanje na glavni obravnavi lahko dobila ustreznega substituta v kraju, kjer je sedež sodišča. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo izpodbijano odločitev o stroških postopka (2. točka 365. člena ZPP).