Jedro

Udeležence v obligacijskem razmerju h poštenemu ravnanju veže tudi 5. člen OZ, ki določa, da morajo stranke pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrševanju in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij spoštovani načelo vestnosti in poštenja (prvi odstavek citiranega člena) ter v prometu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. Zato je potrebno v primeru za spremembe splošnih zavarovalnih pogojev premoženjskega zavarovanja med trajanjem pogodbenega razmerja uporabiti v primeru škodnega dogodka tiste določbe, ki so za stranke ugodnejše.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo zneska 10.849,70 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 5.9.2006 do plačila ter zahtevek na povrnitev njenih pravdnih stroškov prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila ter v nadaljevanju tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 54,25 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. dne od prejema sodbe sodišča prve stopnje do plačila.

Zoper citirano sodbo se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpostavlja, da se je sodišče prve stopnje napačno postavilo na stališče, kateri splošni pogoji so veljali v času škodnega dogodka, ter navaja, da je tožena stranka sama in enostransko spreminjala splošne in posebne zavarovalne pogodbe med trajanjem zavarovalne pogodbe in s tem ustvarila različne pogoje med njo in zlasti različnimi zavezanci za istovrstna zavarovanja. Priglaša pritožbene stroške.

Nasprotna stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve (člen 350/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko se je postavilo na stališče, da sprememba zavarovalnih pogojev za zavarovanca tožene stranke (in s tem tudi za oškodovanko kot tretjo osebo) učinkuje šele od sklenitve nove zavarovalne police dne 14.8.2005, kar je narekovalo razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, iz razlogov razvidnih v nadaljevanju obrazložitve: Dejstvo je, da je v obravnavani zadevi zavarovanka tožene stranke dne 14.8.2004 sklenila premoženjsko zavarovanje po polici št. ......... z veljavnostjo za čas od 14.8.2004 do 14.8.2014, nato pa dne 14.8.2005 izdalo novo polico premoženjskega zavarovanja z veljavnostjo od 14.8.2005 do 14.8.2014. V času sklenitve premoženjskega zavarovanja po zavarovalni polici z dne 14.8.2004 so veljali splošni pogoji za zavarovanje hiše 2004 in sicer od 1.4.2004 dalje. Dne 1.5.2005 so pričeli veljati Posebni pogoji za zavarovanje (hiše označeni Hiša-04/05), v katerih je v zadnjem določeno, to je 43. členu, ki se nanaša na veljavnost posebnih pogojev, da z uveljavitvijo teh posebnih zavarovalnih pogojev prenehajo veljati pogoji zavarovanja hiše Hiša-04. Do škodnega dogodka je prišlo nesporno 22.5.2005, to je v času, ko je tožena stranka že enostransko spremenila splošne pogoje in sama določila, da z 1.5.2005 prenehajo veljati pogoji Hiša 2004. Glede na okoliščino, da gre za 10 letne zavarovalne pogodbe s pričetkom zavarovanja 14.8.2004 in potekom zavarovanja 14.8.2014 in na dejstvo, da je tožena stranka sama tekom sklenjenega zavarovanja spremenila zavarovalne pogoje, je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je v škodni dogodek uporabiti splošne pogoje Hiša 2004, ki po prepričanju sodišča druge stopnje v času škodnega dogodka niso več veljali.

Sodišče prve stopnje se sicer sklicuje, da je uveljavljena sodna praksa, ki določa, da sprememba zavarovalnih pogojev po sklenitvi pogodbe učinkuje nasproti zavarovancu šele od časa, ko preteče zavarovalna doba, to pa ne velja za določbe, ki so za zavarovanca ugodnejše in se torej uporabljajo takoj, ker zavarovalnica enostransko izdaja zavarovalne pogoje "napačna", vendar pa temu stališču sodišča prve stopnje ni pritrditi.

Po določbi 83. člena Obligacijskega zakonika - OZ je potrebno splošne pogoje tolmačiti ob pravilni uporabi citiranega člena v korist šibkejše stranke, to je zavarovanca tožene stranke, oziroma v konkretnem primeru tožnice. Ni mogoče pritrditi razlogovanju, sodišča prve stopnje, da je citirana sodba praksa zastarela, saj temelji na Zakonu o zavarovalnicah in zavarovalnih skupnostih oziroma na predpisih, ki so veljali še pred uveljavitvijo Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR in pred uveljavitvijo obligacijskega zakonika. Tako ZOR in OZ vsebujeta določila, kako razlagati pogodbe sklenjene po vnaprej natisnjeni vsebini oziroma adhezijske pogodbe, kar zavarovalna pogodba zagotovo je. Pritrditi je stališču prve stopnje, da je materialnopravna podlaga v tej pravdni zadevi zavarovalna pogodba z vsemi njenimi sestavinami sklenjena dne 14.8.2004, vendar pa je napačno stališče sodišča prve stopnje, da so sestavina te zavarovalne pogodbe po spremembi zavarovalnih pogojev 1.5.2005 še vedno splošni pogoji Hiša 2004. Kakor že povedano, je zavarovalnica sama spremenila splošne pogoje 1.5.2005,z navedenim dnem so prenehali veljati splošni pogoji Hiša 2004, določila splošnih pogojev Hiša 2005 so za tožečo stranko oziroma zavarovanko tožene stranke ugodnejša, zato je v skladu s citiranimi določili za obravnavano sporno razmerje potrebno uporabiti splošne pogoje Hiša 2004/05, ki so veljali od 1.5.2005 za vsa tovrstna premoženjska zavarovanja, saj je nenazadnje o tem tako odločila zavarovalnica sama v prej citiranem 43. členu splošnih pogojev Hiša 2004/05. Nenazadnje pa udeleženec v obligacijskem razmerju h poštenemu ravnanju veže tudi 5. člen OZ, ki določa, da morajo stranke pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrševanju in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij spoštovani načelo vestnosti in poštenja (prvi odstavek citiranega člena) ter v prometu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. Zato je potrebno v primeru za spremembe splošnih zavarovalnih pogojev premoženjskega zavarovanja med trajanjem pogodbenega razmerja uporabiti v primeru škodnega dogodka tiste določbe, ki so za stranke ugodnejše. (Tako se je o tem vprašanju izrekla arbitražna sodna praksa pri Zavarovalnici Triglav, kar je objavljeno v Pregledu zavarovalne prakse Zavarovalnice Triglav d.d. - Milan Viršek, Ljubljana, april 2002), pri tem sodišče druge stopnje pripominja, da arbitražne odločbe sicer niso obvezni vir prava, vendar pa tovrstna odločitev kaže na to, da je odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi materialnopravno zmotna).

Po povedanem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj povedanega o zadevi ponovno odloči, upoštevaje pri tem že citirano materialnopravno izhodišče. Odločitev o razveljavitvi izpodbijane sodbe temelji na prvem odstavku 354. člena ZPP.

Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.