Jedro

Pritožbeno sodišče je odgovorilo na vprašanje temelja pridobitve tožničine lastninske pravice na sporni parceli, opredelilo pa se je tudi do zemljiškoknjižnega stanja parcele kot tudi do priglašanja sporne parcele v zapuščinskem postopku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica na podlagi priposestvovanja lastnica nepremičnine parc. št. 2895/1, v naravi njiva (1932 m2), vpisane v vl.št. 398 k.o. ... Tožencu je naložilo, da tožnici v 15 dneh izstavi za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere bo mogoč odpis parcele št. 2895/1 od vl. št. 398 k.o. ... in njen pripis k vl. št. 385 k.o. ..., pri kateri je že vpisana lastninska pravica v korist tožnice, ker bo sicer zemljiškoknjižno listino nadomestila sodna odločba. Tožencu je naložilo tudi povračilo pravdnih stroškov tožnice.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na njegove konkretne pritožbene očitke. Navaja, da je bila sporna parcela izročena toženki (pravilno tožnici) oziroma njenim posestnim prednikom v brezplačno uživanje, kar izpodbija vsako priposestvovanje. Tožničino slabo vero pa dokazuje tudi dejstvo, da sporne parcele ni prijavila v zapuščinsko maso po svojem pokojnem možu. Višje sodišče se tudi ni opredelilo do stanja v zemljiški knjigi ter do okoliščine, da tožnica ni plačevala davka od tega zemljišča. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, kar je prestalo pritožbeni preizkus, da so tožničini pravni predniki lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobili s priposestvovanjem na podlagi paragrafa št. 1468 ODZ. Na podlagi dokazne ocene je tudi zaključilo, da so bili posestni predniki tožnice v dobri veri ter, da je bila med pravdnima strankama sklenjena menjalna pogodba, ki pa je bila realizirana le glede gozdne parcele. Ker dejanskega stanja na revizijski stopnji ni več dovoljeno izpodbijati (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP), so neupoštevni vsi tisti revizijski očitki, ki nasprotujejo (da pravni predniki tožnice niso bili v dobri veri, da je bila tožničinim prednikom sporna parcela izročena v brezplačno uživanje) ali relativizirajo (da ni dokazov, da bi bila menjalna pogodba sklenjena, da tožnica sporne parcele ni prijavila v zapuščinskem postopku) sprejeto dokazno oceno.

7. Mero zadostnega obsega obrazložitve odločbe pritožbenega sodišča zarisuje prvi odstavek 360. člena ZPP. Ta določa, da mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je iz odločbe pritožbenega sodišča jasno razvidno, da se je pritožbeno sodišče s pritožnikovimi dejanskimi navedbami seznanilo ter jih v okviru preizkusa dokazne ocene tudi obravnavalo. Res je sicer, da se ni izrecno opredelilo do vsake posamezne navedbe, s katero je tožnik poskušal izpodbiti dokazno oceno sodišča prve stopnje, vendar pritožbeno sodišče tega niti ni bilo dolžno storiti. Razlogi izpodbijane sodbe kažejo, da je pritožbeno sodišče odgovorilo tako na vprašanje temelja pridobitve tožničine lastninske pravice na sporni parceli, opredelilo pa se je tudi do zemljiškoknjižnega stanja parcele (da je bil toženec ob vknjižbi lastninske pravice sporne parcele v zemljiško knjigo v slabi veri, kar izključuje uporabo določbe 2. odstavka 44. člena Stvarnopravnega zakonika), kot tudi do priglašanja sporne parcele v zapuščinskem postopku. Vprašanje plačevanja davkov pa revident v pritožbi ni izpostavljal in tega ne more sedaj prvič uveljavljati v revizijskem postopku (372. člen ZPP).

8. Ker je materialno pravo pravilno uporabljeno in ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je bilo treba toženčevo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti. Revizija zoper sklep o stroških postopka pa ni dovoljena, ker gre za sklep, s katerim postopek ni bil pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP).