Jedro

Sklicevanje upnikov, da je nevložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka mogoče pripisati naključju, ki se jim je pripetilo, ker se utemeljeno pričakovali, da bo njihova terjatev v naslednjem letu poplačana, saj sta dolžnika plačevala mesečne obroke še skoraj celo leto po izdanem sklepu o ustavitvi izvršbe, ne predstavlja upravičenega razloga za ugoditev predlogu za vrnitev postopka v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo zavrnilo predlog upnikov za vrnitev v prejšnje stanje z dne 2. 11. 2019 (I. točka izreka) in odločilo, da upniki sami krijejo stroške predloga za vrnitev v prejšnje stanje (II. točka izreka).

2.Upniki vlagajo zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo po pooblaščeni odvetnici iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritožbenemu sodišča predlagajo, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

2.Navajajo, da se ne strinjajo z zavrnitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj dolžnika še nista v celoti poravnala dolga. Sodišče prve stopnje je nezakonito ustavilo izvršbo in laični predlog upnikov za odlog izvršbe neutemeljeno zavrglo, ne da bi preverilo, ali je dolg poravnan, predloga pa niti ni vročilo dolžnikoma. Nadaljnji odlog bi jima bil nedvomno v korist, saj vesta, da dolg še ni poravnan niti do polovice in bi jima v primeru ponovne izvršbe ponovno nastali novi stroški, ki bi jima nesorazmerno povečevali dolg. Sklicujejo se na navedbe v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in navajajo, da je vrnitev v prejšnje stanje utemeljena, če zamuda izvira iz dogodka, ki ga stranka kljub zadostni izkazani skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je bilo zamujeno dejanje vsebovano v predlogu in da bi vlaganje še posebne pritožbe le še povečalo stroške postopka. Upniki so vzrok za zamudo roka zadosti jasno utemeljili, nepravičen in formalističen je zaključek sodišča prve stopnje, "da je bila njihova volja, da pritožbe ne vložijo."

3.Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, vročena dolžnikoma, ki nanjo nista odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Po 36. členu ZIZ je vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Po prvem odstavku 116. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišče stranki, če zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka.

6.Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o zavrnitvi predloga upnikov za vrnitev v prejšnje stanje.

7.Iz razlogov izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, ki niso pritožbeno izpodbijani, izhaja:

-s sklepom z dne 5. 9. 2025, ki je postal pravnomočen 21. 9. 2025, je bila dovoljena izvršba prvotnega upnika Franca Ušeničnika z zaznambo sklepa o izvršbi pri drugi dolžnici do celote lastni nepremičnini, z ugotovitvijo vrednosti te nepremičnine, njeno prodajo na javni dražbi in s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo;

-s sklepom z dne 23. 5. 2013 je sodišče prve stopnje odločilo o vstopu novih upnikov v postopek, ker je prvotni upnik umrl;

-s sklepom z dne 17. 1. 2014 je bila izvršba na predlog upnikov odložena za dobo petih let, to je do 18. 5. 2019;

-po poteku roka za odlog izvršbe je sodišče prve stopnje pozvalo upnike, da se izjavijo o tem, ali je bila njihova terjatev do sedaj že poravnava;

-upniki so z vlogo z dne 21. 6. 2018 predlagali še nadaljnji odlog izvršbe za obdobje enega leta, in sicer do 1. 6. 2019;

-sodišče prve stopnje predlogu upnikov za nadaljnji odlog izvršbe ni ugodilo (iz spisa je razvidno, da je s sklepom z dne 10. 7. 2018, ki je postal pravnomočen 12. 9. 2018, predlog upnikov za odlog izvršbe zavrglo) ter je nadaljevalo izvršbo;

-s sklepom z dne 1. 7. 2018 je sodišče prve stopnje upnikom naložilo, naj plačajo predujem za izvršilne stroške, ki bodo nastali zaradi cenitve dolžničine nepremičnine;

-s sklepom z dne 8. 11. 2018 (iz spisa je razvidno, da je sklep postal pravnomočen 7. 12. 2018) je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek, ker upniki predujma niso založili; prvi upnik je sklep o ustavitvi prejel 13. 11. 2018, druga upnik 13. 11. 2018 in tretja upnica 14. 11. 2018; v sklepu o ustavitvi so bili poučeni, da lahko vložijo zoper sklep pravno sredstvo - pritožbo in ker pritožbe niso vložili, je postal sklep pravnomočen;

-upniki so z vlogo z dne 2. 11. 2019 (torej skoraj v enem letu po ustavitvi postopka) predlagali vrnitev v prejšnje stanje;

-s sedaj izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnikov za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

8.Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje o neutemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da sklicevanje upnikov, da je nevložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka mogoče pripisati naključju, ki se jim je pripetilo, ker se utemeljeno pričakovali, da bo njihova terjatev v naslednjem letu poplačana, saj sta dolžnika plačevala mesečne obroke še skoraj celo leto po izdanem sklepu o ustavitvi izvršbe, ne predstavlja upravičenega razloga za ugoditev predlogu za vrnitev postopka v prejšnje stanje. To, da upniki pritožbe niso vložili, je bila njihova volja. Upniki niti niso (in tudi sedaj tega v pritožbi ne zatrjujejo), da bi jim karkoli preprečevalo vložitev pritožbe in tudi niso navedli drugih posebnih razlogov, zakaj so zamudili rok za vložitev pritožbe. "Zamuda" je torej nastala zaradi njihovega nereagiranja zoper sklep o ustavitev izvršbe (natančneje glej točke 5-8 obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje). Pravilno je sodišče prve stopnje upnikom tudi pojasnilo, da so v zmoti, ko navajajo, da bi moralo sodišče prve stopnje preveriti pri njih, ali je bila njihova terjatev poplačana, saj sodišče posluje po predlogu upnikov in ne pozna izvensodnih dogovorov.

9.Glede na navedeno je pritožba upnikov neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10.Pritožniki stroškov pritožbenega postopka niso uveljavljali, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo (prvi odstavek 163. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 36 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 116

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.