Jedro

Ker gre v obravnavanem primeru za sporno vprašanje glede predmeta delitve (ali obstaja skupni poslovni delež), je utemeljena odločitev prvostopenjskega sodišča, da je skladno s 9. in 10. členom ZNP nepravdni postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

(1.) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo nepravdni postopek do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod Opr. št. I Pg 316/2010. (2.) Zoper sklep je nasprotna udeleženka vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). V bistvenem navaja, da pravdni postopek, ki se vodi pod opr. št I Pg 316/2010, ne predstavlja predhodnega vprašanja, saj odločitev, ali gre za skupni poslovni delež, v nobenem primeru ni relevantna za odločitev v obravnavanem nepravdnem postopku. Odločitev prvostopenjskega sodišča je nezakonita, zato pritožnica predlaga njeno razveljavitev.

(3.) Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. (4.) Pritožba ni utemeljena.

(5.) V obravnavanem primeru je predlagatelj navajal, da je med njim in nasprotno udeleženko s pogodbo o odsvojitvi dela poslovnega deleža SV 315/96 (priloga A2 spisa) nastala skupnost po 1003. členu OZ. Zatrjuje, da je med njim in nasprotno udeleženko nastalo materialnopravno razmerje, in sicer skupnost po deležih. Želi pa to razmerje preoblikovati, saj zahteva prenehanje te skupnosti. Ker to lahko stori le ob soglasju nasprotne udeleženke, ki pa ga slednja odklanja, predlaga, da se to razmerje uredi v nepravdnem postopku ob smiselni uporabi določb o delitvi stvari in skupnega premoženja tako, da se opravi delitev skupnega poslovnega deleža, ki je nastal z zgoraj citirano pogodbo. Nasprotna udeleženka je njegovim trditvam v celoti oporekala. Navajala je, da v obravnavanem primeru ne gre za delitev predmeta skupnosti, temveč je predmet postopka delitev skupnega poslovnega deleža, da pa (sklicujoč se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 14/2010 in na sklep Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. Srg 2009/34864 (priloga B6 spisa)) predlagatelja nista imetnika skupnega poslovnega deleža in zato le-tega ni možno deliti. Predlagatelj je pri Okrožnem sodišču v Kranju zoper G.M. in nasprotno udeleženko vložil tožbo na ugotovitev, da so pravdne stranke imetniki skupnih poslovnih deležev (opr. št. I Pg 316/2010).

(6.) ZNP v 3. odstavku 118. člena določa, da sodišče udeležence v primeru, ko med njimi obstaja spor o predmetu delitve oziroma velikosti njihovih deležev, napoti na pravdo. Ker gre v obravnavanem primeru za sporno vprašanje glede predmeta delitve (ali obstaja skupni poslovni delež), je utemeljena odločitev prvostopenjskega sodišča, da je skladno s 9. in 10. členom ZNP nepravdni postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki se pod opr. št. I Pg 316/2010 vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju.

(7.) Pritožbeno sodišče pa ob tem posebej opozarja, da presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa o prekinitvi postopka ne pomeni tudi presoje vsebinske utemeljenosti predloga za delitev skupnega poslovnega deleža. Ta presoja tako ostaja sodišču prve stopnje, ki bo moralo o predlogu, po pravnomočnem zaključku pravdnega postopka, tudi meritorno odločiti.

(8.) Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.