Up-260/96

25.5.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe J. P.-M. iz K., ki jo zastopa J. V., odvetnik v K. na seji senata dne 25. maja 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba J. P.-M. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 476/95 z dne 13. 6. 1996 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v :

A.

1.Pritožnica izpodbija zgoraj navedeno sodbo Vrhovnega sodišča. Vrhovno sodišče je v pravdnem postopku zaradi izločitve dela nepremičnine iz zapuščine in izstavitve listin, zaradi ugotovitve dedne odpravljenosti in ugotovitve obsega skupnega premoženja zoper sodbi Višjega sodišča v Ljubljani št. Cp 1841/94 z dne 6.4.1994 v zvezi s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Kamniku št. P 190/90, revizijo ustavne pritožnice zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Pritožnica navaja, da je sodišče kršilo osnovna pravila pravdnega postopka o sosporništvu, saj pravda ni zajela vseh dedičev, ki bi po njenem mnenju morali sodelovati v postopku, sodišče prav tako ni upoštevalo pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je imelo za posledico napačno vsebinsko odločitev.

3.Pritožnici naj bi bila z izpodbijano sodbo kršena pravica iz 14. člena Ustave, saj pritožnica ni bila enako obravnavana pred zakonom kot ostale stranke oziroma, kot bi bilo to potrebno.

Podana naj bi bila tudi kršitev pravice iz 22. člena Ustave, saj naj ji ne bi bilo zagotovljeno enako varstvo pravic pred sodiščem. Pritožnica še meni, da sodišče ni odločalo nepristransko in neodvisno, kar naj bi predstavljalo kršitev pravice iz 23. člena Ustave. Navaja tudi, da ji je zaradi 15 let trajajočega postopka nastala velika gmotna škoda.

B.

4.Zatrjevanih kršitev človekovih pravic v izpodbijani sodbi očitno ni.

5.Ustavno sodišče ni instančno sodišče in ni pristojno odločati o tem, ali je bilo samo po sebi v izpodbijani sodbi dejansko stanje pravilno ugotovljeno in procesno pravo pravilno uporabljeno. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) - v nadaljevanju: ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

6.Ustavno načelo enakosti pred zakonom (opredeljeno v 14. členu Ustave) pomeni, da se morajo uporabljati enaka pravila za enaka dejanska stanja, oziroma, da se ne morejo uporabljati enaka pravila za bistveno različna dejanska stanja. Člen 22 Ustave pomeni aplikacijo splošnega načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega in drugega varstva pravic. Gre za poseben primer načela pravne enakosti, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodišči, drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil.

7.Pritožnica se pritožuje zaradi procesnih kršitev in nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter se pri tem zgolj pavšalno sklicuje na kršitev 14. in 22. člena Ustave, saj ne utemelji, v čem in glede na koga naj bi jo sodišče obravnavalo neenakopravno. Zgolj zatrjevana nezakonitost sodne odločbe pa ne utemeljuje očitka o kršitvi navedenih pravic.

8.Ustava v prvem odstavku 23. člena določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. V drugem odstavku tega člena pa je določeno, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom.

9.Pritožnica z pavšalnimi navedbami tudi ni izkazala kršitve 23. člena Ustave. V postopku, ki naj bi bil predolgo trajal, je bila namreč že izdana pravnomočna odločba in je torej dejanje, s katerim naj bi bila kršena ta ustavna pravica, že v času vložitve ustavne pritožbe prenehalo. Morebitne zahtevke iz naslova domnevne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko pritožnica v takem primeru uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem. Pritožnica ni izkazala, da bi to sodno pot pred vložitvijo ustavne pritožbe izkoristila. Ker torej ni izčrpala vseh pravnih sredstev (51. člen ZUstS), se Ustavno sodišče v presojo te kršitve ni spuščalo.

10.Ker torej očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, ki jih ustavna pritožba zatrjuje, je ni bilo mogoče sprejeti v obravnavo.

C.

11.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam - Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude