Jedro

Ugovorni razlogi so omejeni le na novo izvršilno sredstvo in nov predmet izvršbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti upniku 223,99 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika z dne 11. 9. 2018 zoper sklep Okrajnega sodišča v Celju I 364/2017 z dne 24. 8. 2018. 2. Dolžnik po pooblaščenki pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje smiselno predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predmetni izvršilni postopek ustavi.

Navaja, da se v predmetnem izvršilnem postopku obravnava predlog upnika, ki je 3. 8. 2017 umrl in ni zapustil dedičev, ter prilaga sklep o dedovanju D 638/2017 z dne 11. 10. 2017. Zapuščinsko sodišče je na naroku ugotovilo, da zapustnik ob smrti ni imel premoženja, zato ni opravilo zapuščinske obravnave. Na naroku nobeden ni priglasil izterjevane terjatve. V primeru uspešne izterjave, bi znesek prejela pooblaščenka upnika, ki pa ni dedinja, in do zneska ni upravičena. Izterjevana terjatev je strogo osebna terjatev, saj se izterjujejo stroški kazenskega postopka. Izterjevana terjatev je ugasnila, skladno z določbami 334. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) je prenehala s smrtjo upnika. Ker upnik ne obstaja več in upnik nima dedičev, je nastopila nezmožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka, zato je potrebno uporabiti določbe 116. člena OZ, ki urejajo nezmožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka. V nadaljevanju sodišču prve stopnje očita zmotnost zaključka v zvezi z veljavnostjo pooblastila. Upnik je pooblastil odvetnico, ko je še živel in je pooblastilo podpisal. Za predmetno pooblastilo razmerje so relevantne določbe od 74. člena do 79. člena OZ, določbe ZPP in ZIZ vsebujejo zgolj procesne določbe, ki izvajajo materialnopravne določbe OZ. Prenehanje pooblastila ureja 79. člen OZ. V konkretnem primeru je pooblastilo prenehalo s smrtjo upnika. Določbe ZPP in ZIZ urejajo procesne situacije, do katerih pride, če stranka umre in ima dediče. Dediči lahko postopke prevzamejo tako, da pooblastilo pokojnega odobrijo ali ga prekličejo. Določbe 37. člena ZIZ urejajo postopanje sodišča v primeru prekinitve postopka. Če dedičev ni, ni nobene druge možnosti, kot da se postopek ustavi, saj ni več upnika, ker je s smrtjo prenehal. V konkretni situaciji je potrebno za pravilno materialnopravno presojo uporabiti določbe OZ in Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD). ZIZ in ZPP izrecno ne urejata ustavitev izvršilnega postopka, kadar stranka med postopkom umre in nima dedičev, sodna praksa pa poenoteno za vstop pravnega naslednika zahteva po prvem odstavku 24. člena ZIZ listino, t. j. sklep o dedovanju ali sodno odločbo. Ponavlja, da je upnik umrl, da se predmetni izvršilni postopek ni prekinil, ker je imel upnik ob smrti pooblaščenko, in da upnik nima dedičev. Izvršilno sodišče bi moralo postopek ustaviti, ker stranke ni več, pooblaščenka pa ni stranka in ne more več zastopati umrle osebe, ki nima dedičev. Izvršilno sodišče bi moralo na podlagi 80. in 81. člena ZPP ustaviti izvršbo po uradni dolžnosti, saj mora ves čas po uradni dolžnosti paziti, da tisti, ki nastopa kot stranka, sploh je lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Umrla oseba ne more imeti pravdne sposobnosti, zato upnik kot stranka ne more več nastopati.

3. Upnik v po pooblaščenki vloženem odgovoru na pritožbo obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam dolžnika, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer na dolžnikovo plačo. 6. Pravna podlaga za odločanje o ugovoru je podana v tretjem odstavku 34. člena ZIZ, ki določa, da lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov druga sredstva oziroma predmete izvršbe. Zoper sklep, izdan na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZIZ, so ugovorni razlogi omejeni le na novo izvršilno sredstvo in nov predmet izvršbe.

7. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v ugovoru predlagal ustavitev postopka zaradi smrti upnika, ki ni zapustil dedičev, postopek pa ne sme teči brez stranke.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ugovorni razlog o smrti upnika, ki nima dedičev, ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Odločilno je, da ima upnik, ki je umrl, pooblaščenko, zato predmetnega izvršilnega postopka ni potrebno prekiniti (1. točka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pooblaščenka pa ga lahko kljub smrti zastopa na okrajnem in na višjem sodišču (prvi in drugi odstavek 95. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Pritrditi je sicer dolžniku, da smrt stranke med pravdo, enako pa velja tudi za izvršbo, res povzroči konec njene pravdne (procesne) sposobnosti in da umrli ne more biti več stranka postopka (prvi odstavek 76. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 27. 7. 2020 popravilo izpodbijani sklep tako, da se na upnikovi strani glasi na dediče po pokojnem B. P. Dolžnik pa neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje v tej fazi postopka uporabiti določbe 80. in 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je, kot je že bilo pojasnjeno, pravno odločilno, da upnika zastopa pooblaščenka, zato predmetnega izvršilnega postopka ni potrebno niti prekiniti niti ustaviti.

10. Dolžnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je pooblastilo, s katerim je upnik pred smrtjo pooblastil svojo pooblaščenko za pravdo oziroma izvršbo, s smrtjo upnika prenehalo. Kadar ima stranka pooblaščenca in umre, pooblastilo s smrtjo v skladu s 100. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne preneha, namesto nje pa vstopijo v pravdo oziroma izvršbo v trenutku smrti na podlagi zakona njeni dediči. Pooblastilo po določbah ZPP, ki se v predmetnem postopku uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, torej ne preneha iz razloga smrti stranke. Dolžnik se tako povsem neutemeljeno pritožbeno zavzema za uporabo določb OZ o prenehanju pooblastila, saj se le-ta v pravdnem oziroma izvršilnem postopku ne uporabljajo zaradi posebne ureditve v procesnem zakonu, ki ureja pravdni postopek, v izvršilnem postopku pa se uporablja na podlagi 15. člena ZIZ.

11. Glede ponovno pritožbeno izpostavljene ugovorne navedbe, da upnik nima dedičev, je pojasniti, da tega dejstva dolžnik v ugovoru niti ni izkazal, pa tudi sicer, če upnik ne bi imel dedičev, to ni razlog za ustavitev predmetnega izvršilnega postopka, kot se pritožbeno zavzema dolžnik, saj zapuščina brez dedičev postane lastnina Republike Slovenije (9. člen ZD), dedovanje pa se opravi tudi nad kasneje najdenim premoženjem (221. člen ZD).

12. Pritožbene navedbe dolžnika o tem, da je izterjevana terjatev osebna terjatev, da je zato zaradi smrti upnika prenehala, in predloženi sklep zapuščinskega sodišča D 638/2017 z dne 11. 10. 2017 predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, ki jih sodišče druge stopnje ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik namreč teh dejstev ni navedel in tega dokaza ni predložil oziroma predlagal v ugovoru, sodišče druge stopnje, ki preizkuša le sklep sodišča prve stopnje o ugovoru, pa jih zato ne more upoštevati, saj dolžnik ni navedel nobenega razloga, zakaj teh dejstev ni mogel navajati in tega dokaza predlagati pravočasno že v ugovoru. Navedene pritožbene navedbe in predloženi dokaz, ki se nanašajo na izterjevano terjatev, bi lahko predstavljali ugovor po izteku roka, o katerem odloča sodišče prve stopnje. Ne glede na to pa je pojasniti, da iz pritožbeno predloženega sklepa zapuščinskega sodišča D 638/2017 z dne 11. 10. 2017 izhaja, da so na naroku sodelovali zapustnikova zunajzakonska partnerka in njegovi trije potomci, torej dediči, zapuščinska obravnava pa ni bila opravljena iz razloga, ker upnik kot zapustnik ni imel premoženja.

13. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje, ob upoštevanju zgoraj navedene pravne podlage, pravilno zaključilo, da dolžnik ni izkazal nobenega izmed dopustnih ugovornih razlogov, zato je ugovor dolžnika na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ utemeljeno zavrnilo.

14. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podane pritožbeno uveljavljene kršitve, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

15. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni bil uspešen, zato mu upnik pritožbene stroške ni povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

16. Upnik se je v odgovoru na pritožbo obrazloženo opredelil do pritožbenih navedb dolžnika, zato so stroški v zvezi z odgovorom na pritožbo bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je priznalo upniku 300 točk za odgovor na pritožbo po 6. točki tar. št. 27 OT, 2 % materialnih stroškov po 11. členu OT, kar znaša 6 točk (in ne priglašenih 7 točk), in 22% DDV po drugem odstavku 2. člena OT v znesku 40,39 EUR, kar vse skupaj znaša 223,99 EUR. Sodišče druge stopnje ni priznalo nagrade za prejem sklepa, saj to ni samostojno opravilo, ampak je že zajeto v tarifno postavko, ki velja za sestavljanje vlog. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni povrniti upniku 223,99 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev, do plačila.