8. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družb A., d. o. o., Ž., in B., d. o. o., Z., ki ju zastopa C. C., odvetnik v V., na seji senata 20. februarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Cpg 55/2005 z dne 30. 11. 2005 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Srg 08144/2004 z dne 20. 4. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 20. 4. 2005 zavrglo predlog družbe Č., d. o. o. (sedaj A., d. o. o. – v stečaju), za vpis pripojitve, z istim sklepom pa je zavrglo tudi predlog prve ustavne pritožnice za njen ponovni vpis v sodni register ter predlog druge ustavne pritožnice za vzpostavitev registrskega stanja, kot je bilo pred vpisom pripojitve družb A., d. o. o., D. D., d. o. o., in E. E. E., d. o. o., k družbi Č. Zavzelo je stališče, da zaradi začetka stečajnega postopka nad prevzemno družbo registrskega postopka ni mogoče nadaljevati in ne spreminjati vpisov v sodnem registru. S tem stališčem se je strinjalo tudi pritožbeno sodišče, hkrati pa je navedlo, da so pravne posledice pripojitve nastale s samim vpisom pripojitve v sodni register in da zato pritožba zoper vpis pripojitve nima suspenzivnega učinka.

2.Pritožnici očitata arbitrarnost stališču sodišč, da po začetku stečajnega postopka ni več možno opraviti vpisov v sodni register. Tega stališča naj sodišči ne bi obrazložili in naj zanj ne bi navedli pravne podlage. Arbitrarno naj bi bilo tudi stališče sodišč, da ni pravnega sredstva, s katerim bi pritožnik lahko dosegel izbris pripojitve iz sodnega registra. Mnenja sta, da bi registrsko sodišče v sodnem registru moralo vzpostaviti prejšnje stanje, potem ko je v ponovljenem postopku predlog za pripojitev zavrglo. Z navedenima stališčema naj bi jima bili kršeni pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

B.

3.Očitek pritožnic, da sodišči nista obrazložili stališča, da po začetku stečajnega postopka ni mogoče opraviti vpisov v sodni register, in zanj nista navedli pravne podlage, je utemeljen. Vendar pa je Višje sodišče svojo odločitev hkrati oprlo tudi na stališče, da so pravne posledice pripojitve začele učinkovati že s samim vpisom pripojitve v sodni register, ki je konstitutivne narave, zato vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. Temu stališču pa ni mogoče očitati arbitrarnosti. Ustavno sodišče bi namreč lahko ugotovilo, da je odločitev arbitrarna le, če je sodišče ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti, tako da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Obravnavani primer pa ni tak. Pritožbeno sodišče je namreč z razumnimi pravnimi argumenti obrazložilo, zakaj izbris pripojitve in vzpostavitev prejšnjega stanja v sodnem registru nista mogoča. Pojasnilo je, da pritožba proti vpisu pripojitve nima suspenzivnega učinka, ker je z vpisom pripojitve prišlo do nastanka novega subjekta, ki ga je iz sodnega registra mogoče izbrisati le po postopku, predvidenem za gospodarske družbe. Pojasnilo je še, da so učinki vpisa pripojitve enaki kot pri vpisu ustanovitve nove družbe, saj pravne posledice pripojitve nastanejo z njenim vpisom v sodni register, z dnem tega vpisa pa prenehajo obstajati pripojene družbe ne glede na pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pozneje. Takšna obrazložitev zadosti kriterijem iz 22. člena Ustave. Nestrinjanje pritožnic s to razlago pa za utemeljitev ustavne pritožbe ne zadošča.

4.Temu stališču pa tudi ni mogoče očitati, da je v neskladju s 25. členom Ustave. Nesuspenzivnost pritožbe zoper sklep o pripojitvi sicer pomeni poseg v pravico do pravnega sredstva, ki pa ni nedopusten. Takšna ureditev je bila uveljavljena s 527. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. – ZGD), ki določa, da po vpisu pripojitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice pripojitve. Statusna preoblikovanja imajo namreč posebno naravo, njihove pravne posledice pa so kompleksne in zelo daljnosežne (kompleksna sprememba organizacijske strukture, prenehanje pravne eksistence prevzete družbe, v globalnem premiku premoženja iz območja prevzete družbe v območje prevzemne družbe itd.), tako da praktično povsem onemogočajo morebitno vzpostavljanje prejšnjega stanja.[1] S tem pa tistim, ki izkazujejo pravni interes, ni preprečeno, da v primeru vpisa pripojitve zahtevajo povračilo škode, ki jim je s tem vpisom nastala. Prej navedeni člen namreč tudi določa, da lahko tožnik, ki je pred vpisom pripojitve v register vložil tožbo za ugotovitev ničnosti oziroma za izpodbijanje sklepa o soglasju pripojitve, brez soglasja toženca tožbo spremeni tako, da zahteva povračilo škode, ki mu je z vpisom pripojitve v register nastala.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnici, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić

Opomba:

[1]Tako dr. Saša Prelič v članku "Uveljavljanje ničnosti združitve in delitve po vpisu v sodni register", Pravna praksa, št. 42/05, str. 6–8, v katerem navaja, da ta ureditev varuje interese družb, varuje pa tudi njihove večinske delničarje pred izsiljevalskimi tožbami manjšinskih delničarjev.