Jedro

Upnica je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od glavnice (ki je zapadla v plačilo z iztekom roka za prostovoljno izpolnitev in je dolžnik ni plačal), saj je dolžnost plačevanja zakonskih zamudnih obresti zakonska posledica dolžnikove zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika). Vendar pa taka zakonska določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče dovoliti in voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, v kolikor izvršilni naslov (sklep sodišča) ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje na predlog upnice zoper dolžnika dovolilo izvršbo za izterjavo glavnice v znesku 56,55 EUR na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet (II. točka izreka), v ostalem, to je za zakonske zamudne obresti od glavnice od 27. 4. 2014 do plačila pa predlog za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka), hkrati je stroške upnice odmerilo na 5,10 EUR in jih naložilo v plačilo dolžniku v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Proti zavrnilnemu delu sklepa se pritožuje upnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Opozarja, da je v izvršilnem naslovu naveden rok 15 dni, v katerem je dolžnik dolžan upnici povrniti 56,55 EUR stroškov postopka. Določen je rok za prostovoljno izpolnitev v skladu s 313. členom ZPP. Če zavezanec stroškov v tem roku ne poravna, pride v zamudo in dolguje tudi zakonske zamudne obresti. Napačno je naziranje sodišča, da upnik neupravičeno terja zakonske zamudne obresti, ker iz izvršilnega naslova ni razvidno, da so mu zakonske zamudne obresti bile priznane. Zakonske zamudne obresti po mnenju upnice tečejo od zapadlosti plačila, v konkretnem primeru od izteka roka za prostovoljno izpolnitev, kljub temu, da sodišče ni izrecno napisalo, da mora dolžnik v primeru zamude plačati še zakonske zamudne obresti. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se predlogu za izvršbo ugodi v celoti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, sodišče le prisilno izvršuje terjatev, kot izhaja iz pravnomočnega in izvršljivega izvršilnega naslova. Izvršilno sodišče je v celoti vezano na izvršilni naslov. Dovoli lahko izvršbo le za izterjavo terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova. V predmetni zadevi je upnica predlagala izvršbo na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici N 5/2012 z dne 7. 4. 2014, iz katerega izhaja, da mora nasprotni udeleženec (dolžnik) predlagateljici (upnici) v roku 15 dni poravnati 56,55 EUR stroškov postopka. V izvršilnem naslovu ni določeno, da mora dolžnik v primeru zamude s plačilom zneska plačati tudi zakonske zamudne obresti od dneva zamude do plačila. Upnica za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zneska 56,55 EUR nima izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi lahko sodišče dovolilo izvršbo.

5. Sicer ni nobenega dvoma o tem, da je upnica upravičena do zakonskih zamudnih obresti od glavnice (ki je zapadla v plačilo z iztekom roka za prostovoljno izpolnitev in je dolžnik ni plačal), saj je dolžnost plačevanja zakonskih zamudnih obresti zakonska posledica dolžnikove zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju OZ). Vendar pa taka zakonska določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče dovoliti in voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, v kolikor izvršilni naslov (sklep sodišča) ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti.

6. Zakonske določbe 299. člena OZ(1) v zvezi s 378. členom OZ(2) ni mogoče uporabljati v izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova, ki plačila zakonskih zamudnih obresti od glavnice ne obsega. To bi predstavljalo odločanje o materialnopravni obveznosti dolžnika, kar v primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova ni v pristojnosti izvršilnega sodišča. O tem, kaj je dolžnik dolžan plačati upniku je namreč že pravnomočno odločeno v izvršilnem naslovu.(3)

7. Pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe o upravičenosti do izterjave zakonskih zamudnih obresti še odgovarja:

8. V skladu z določbo 17. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova le v obsegu, kolikor izhaja iz izvršilnega naslova. Zamudne obresti so res objektivna posledica zamude, vendar to ne pomeni, da se izvršba za njihovo uveljavitev dovoli brez izvršilnega naslova, saj mora biti v vsakem primeru terjatev za zakonske zamudne obresti ugotovljena v izvršilnem naslovu. Datum zapadlosti terjatve v dokončno plačilo še ne pomeni, da upniku pripadajo tudi zamudne obresti, če v izvršilnem naslovu niso določene.

9. Ker iz sodnega sklepa N 5/2012 z dne 7. 4. 2014 ne izhaja dolžnikova obveznost poravnave zakonskih zamudnih obresti od glavnice, predlog za izvršbo z izvršilnim naslovom (sodnim sklepom) v tem delu ni skladen. Podlage, da bi bilo moč izdati sklep o izvršbi tudi za izterjavo zakonskih zamudnih obresti ni. Prvostopenjsko sodišče je predlog za izvršbo v tem delu utemeljeno zavrnilo.

10. Ker tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), ni pokazal kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih pritožnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Prvi odstavek 299. člena OZ glasi: „Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev.“ Op. št. (2) : 378. člen OZ glasi: „Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti.“ Op. št. (3) : Drugače je v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine, ko sodišče v sklepu o izvršbi dolžniku naloži, da v roku 8 dni plača upniku terjatev, kot izhaja iz izvršilnega predloga. Pri tem presoja tudi materialnopravno utemeljenost upnikovega predloga za izvršbo.