Jedro

Pravna odločitev o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo zasleduje zgolj koristi otroka. Gre za vrednostno sintezo dveh načel - načelo pospešenega razvoja otroka in načelo kontinuitete varstva in vzgoje. Ali povedano konkretno. Tudi če bi imela udeleženca enake starševske kapacitete, bi bila otroka zaupana predlagatelju, ker živi v okolju, kjer je družina živela pred razpadom.

Izrek

I. Pritožba nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 17. 10. 2023 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba nasprotne udeleženke z dne 15. 2. 2024 zoper I. tč. izreka sklepa z dne 4. 1. 2024 se zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. A/ Pritožbi nasprotne udeleženke z dne 8. 3. 2024 zoper sklep z dne 4. 1. 2024 se delno ugodi, pritožbi predlagatelja zoper isti sklep pa se v celoti ugodi ter se V. in IX. tč. izreka sklepa z dne 4. 1. 2024 razveljavita in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

B/ V preostalem delu se pritožba nasprotne udeleženke zavrne ter se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi (III., IV., VI., VII. in VIII. tč. izreka) sklep z dne 4. 1. 2024 sodišča prve stopnje.

IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

_Odločitvi (sklepa) sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 10. 2023 zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagala, da se nemudoma omejijo stiki predlagatelja s hčerama - mld. A. A.1 in mld. B. B.2, da se razširijo stiki nasprotne udeleženke s hčerama, da se hčeri dodelita v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 4. 1. 2024 sklenilo, da se zavrne ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep o začasni odredbi z dne 13. 12. 20233 (I), da se zavrže ugovor nasprotne udeleženke zoper prepis zvočnega posnetka z dne 2. 10. 2023 (II), da se otroka dodelita v varstvo in vzgojo predlagatelju (III), da je stalno bivališče otrok na naslovu predlagatelja, kamor se otrokoma vroča pošta (IV),4 da je nasprotna udeleženka dolžna za čas od 13. 9. 2023 do 30. 11. 2023 plačati za preživljanje otrok 3.081,80 EUR, da je od 1. 12. 2023 dalje dolžna plačevati mesečno preživnino za mld. A. A. 274,00 EUR in za mld. B. B. 231,00 EUR, skupaj 505,00 EUR, vse na osebni račun predlagatelja, ki ga bo predlagatelj sporočil nasprotni udeleženki v roku osmih dni od prejema tega sklepa, da je predlagateljica dolžna do pravnomočnosti tega sklepa zapadle obroke preživnine plačati v petnajstih dneh, v prihodnje dospevajoče obroke preživnine pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude s plačilom posameznega obroka preživnine do plačila, da je tako določeno preživnino nasprotna udeleženka dolžna plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, odtlej pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem količniku, ki ga objavi minister, pristojen za družino ter po obvestilu pristojnega centra za socialno delo (V), da bo sodišče prve stopnje o stikih otrok z nasprotno udeleženko odločilo s posebnim sklepom (VI), da je narok za odločanje o stikih razpisan za 9. 9. 2024 (VII), da je nasprotna udeleženka dolžna predlagatelju v roku petnajstih dni povrniti polovico stroškov za izvedbo dokaza s sodnima izvedenkama psihiatrične in klinične-psihološke stroke v višini 2.908,80 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila (VIII), da vsak udeleženec sam krije vse ostale stroške postopka, razen stroškov določenih v VIII. tč. izreka tega sklepa (IX).

_**Povzetek pritožbenih navedb nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 17. 10. 2023**_

3. Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom.

4. Nasprotna udeleženka je vložila predlog za izdajo začasne odredbe zaradi novih dejstev5. V ta namen je predložila nove dokaze6. 5. Sodišče ni povzelo trditev nasprotne udeleženke, da sta otroka dala izjavi, iz katerih izhaja, da je predlagatelj udaril B. B., ki je zaradi tega želela ponoči na policijo, kar izhaja tudi iz zapisa pogovora z otrokom in priloženega posnetka.

6. Zmotne so navedbe sodišča glede nanašanja zdravila. Nasprotna udeleženka je zatrjevala, da je predlagatelj v nasprotju z navodili zdravnika mazilo nanašal B. B. ročno, namesto s palčko za ušesa. Gre za mazilo, ki vsebuje hormone, zato se mora nanašati točkovno. B. B. je bila v stiski zaradi ročnega nanašanja kreme. Zmotne so ugotovitve sodišča, da je predlagatelj kremo B. B. nanašal na predpisan način. Sodišče verjame predlagatelju na besedo, nasprotni udeleženki pa ne verjame, ne glede na priložene listinske dokaze. Sodišče verjame predlagatelju, ne da bi predlagatelj predložil dokaz - pisno navodilo zdravnika, zaslišanje zdravnika, ki je predpisal mazilo. Sodišče nima potrebnega strokovnega znanja, da je verjelo predlagatelju. V zdravstvenem izvidu je posebej naročeno, da se krema nanaša z vatirano palčko, tak ginekološki izvid pa je bil sodišču predložen. Zmotna je ugotovitev sodišča, da je bilo ravnanje predlagatelja glede zdravljenja B. B. težav z uhajanjem urina ustrezno. Ni bilo ustrezno, ker je bilo najmanj prepozno, kar izhaja iz popisa odpovedanih pregledov pri nefrologu. Nasprotna udeleženka je CSD kot sodišče seznanila, da je B. B. zaradi uhajanja urina neprijetno, zato je morala B. B. za postavitev diagnoze in zdravljenja čakati dlje, kot če bi se zdravljenje pričelo leta 2021, tako da v letu 2022 oz. 2023 težav ne bi imela. Zmotna je ugotovitev sodišča, da je nasprotna udeleženka pred B. B. poudarjala nanos kreme. Nasprotna udeleženka je B. B. le poučila, kako se krema nanaša, ker morajo imeti starši nadzor in odgovornost pri zdravljenju. B. B. je potožila nasprotni udeleženki, da je imela mokre spodnje hlače, da ji je neprijetno in v šoli nerodno. Predlagatelj je pokazal neempatičnost do otroka, ker B. B. ni takoj odšla na specialistični pregled.

7. Nasprotna udeleženka dvomi, da imajo osebe, ki so dale navedbe o tem, kako pri hčerah ni opaziti znakov, ki bi kazali na fizično ali spolno zlorabo s strani predlagatelja, potrebna strokovna znanja. Dejansko stanje glede suma spolnega nasilja, ki ga je podala anonimna oseba, in s katero je CSD razpolagal več mesecev, je zato nepopolno ugotovljeno. Nasprotna udeleženka se glede anonimne prijave spolnega nasilja ni seznanila 29. 3. 2023. Anonimno prijavo spolnega nasilja je CSD poslal nasprotni udeleženki šele 18. 7. 2023, ko je bil čas dopustov, zato se je nasprotna udeleženka s prijavo seznanila šele kasneje. Šele, ko je bila seznanjena z anonimno prijavo, je nasprotna udeleženka posredovala pismo na sodišče, PP in CSD. Zapisnik MDT niso vedno verodostojni. V zapisniku MDT pri CSD z dne 17. 8. 2021 je napisano, da C. C. izpostavi, da bi bilo glede na današnje informacije lahko vprašljivo, ali bi CSD nasprotni udeleženki izdal mnenje o ogroženosti. Ta zapis je zmoten, ker je C. C. v zadevi I Kpr 000/2022 z dne 25. 1. 2023 večkrat potrdila, da je bila nasprotna udeleženka žrtev nasilja s strani predlagatelja7. 8. Zmotne so ugotovitve sodišča glede prisotnosti uši na lasišču otrok. Nasprotna udeleženka je predložila fotografije in dokazila, da sta hčeri prišli k nasprotni udeleženki po vratu in hrbtu spraskani zaradi srbenja, kar pomeni, da sta bili ušivi dlje časa, kar pomeni, da predlagatelj ni redno pregledoval in ocenjeval uši. 9. Sodišče ni povzelo navedb nasprotne udeleženke, da je bila na podlagi opravljene preiskave vložena obtožnica na Okrožno sodišče v L. v zadevi I Kpr 000/2022 zoper predlagatelja zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini iz 191. člena Kazenskega zakonika, da je tožilstvo neutemeljeno odstopilo od kazenskega pregona, da je sodišče kljub temu zoper obdolženega uvedlo preiskavo, da se je v tem postopku družinsko nasilje minimaliziralo, tudi s strani sodnih izvedenk, ki sta izrazili dvom, da je bila nasprotna udeleženka žrtev družinskega nasilja kljub listinam - izvidu lečeče psihiatrinje D. D. nasprotne udeleženke z dne 16. 5. 2022, iz katerega izhaja, da ima nasprotna udeleženka zaradi nasilja posttravmatski stresni sindrom in zapisniku o zaslišanju psihiatrinje v postopku I Kpr 000/2022 z dne 7. 4. 2023, kjer je psihiatrinja izpovedala, da je nasprotna udeleženka globoko poškodovana in travmatizirana, kot velja za ženske, ki so bile dalj časa zlorabljene na vseh možnih nivojih, in da zato ne morejo skrbeti zase. V zvezi z začasno odredbo so ta dejstva pomembna v zvezi s fizičnim kaznovanjem B. B..

10. Sodišče je vpogledalo zgolj listinske dokaze B4-B194, ne pa tudi drugih dokazov - odgovor SKP PU K. z dne 22. 8. 2023, da je zoper znanega storilca podana kazenska ovadba za kaznivo dejanje odvzem mladoletne osebe iz 190. člena KZ-1 in zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje iz 192. člena KZ-1, obtožnica zoper predlagatelja zaradi suma izvajanja družinskega nasilja, slikovno gradivo veselja otrok ob zadnjih dveh prihodih na stik k nasprotni udeleženki iz avgusta 2023, slikovno gradivo iskanja fizičnega kontakta otrok z nasprotno udeleženko med spanjem, slikovno gradivo veselja ob izrednih dogodkih, ko je otrokoma dovoljen stik z nasprotno udeleženko, mnenje ženske svetovalnice glede napredka nasprotne udeleženke v programu psihosocialna pomoč ženskam, ki so žrtve nasilja, izjava matere nasprotne udeleženke o stiski B.B. pred prihodom na stik k predlagatelju z dne 3. 9. 2023. 11. Sodišče je odločitev oprlo na mnenje CSD z dne 9. 10. 2023, ki ga nasprotna udeleženka ne sprejema, ker ni pravilno in popolno.

12. Sodišče ni povzelo zatrjevanih kršitev telefonskih in video stikov, pri čemer iz prilog izhaja, da je bilo teh kršitev v obdobju od 11. 10. 2021 do 27. 9. 2023 preko štiristo, od 1. 3. 2023 do 27. 9. 2023 pa sto štiri.

13. Nasprotna udeleženka je dokazala, da osebnega stika z otrokoma 4. 8. 2023 ni bilo. Predlagatelj ni zanikal, da 4. 8. 2023 stika ni bilo. Sodišče je v sklepu ugotovilo, da je nasprotna udeleženka štela, da se takrat začne vikend stik. Ni le nasprotna udeleženka menila, da se stik začne 4. 8. 2023, to je potrdil nasprotni udeleženki v SMS sporočilu z dne 2. 8. 2023 tudi predlagatelj. Ni odločilno, da nasprotna udeleženka ni navedla, da je v tednu od 5. 8. 2023 imela stik, ker stika na dan, ko bi moral biti, zaradi nepredaje otrok ni bilo, kar pomeni kršitev začasne odredbe. Sodišče je v tem delu storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagatelj je storil tudi številne kršitve začasne odredbe, s tem, ko je preprečeval in omejeval telefonske in video stike. Sodišče je zato nepravilno ugotovilo, da otroka nista ogrožena.

14. Zmotna je ugotovitev, da nasprotna udeleženka ni obrazložila trditev, da je predlagatelj B. B. zadal nekaj fizičnih udarcev, ki jih nasprotna udeleženka časovno in datumsko ni natančneje obrazložila. Nasprotna udeleženka je navedla, kar je povzelo tudi sodišče, da je do dogodka prišlo po zadnji predaji. Iz besedne zveze zadnja predaja je očitno, da je to bilo to v nedeljo, 30. 7. 2023, kar je razvidno tudi iz datuma posnetka pogovora z otrokoma pri naslednjem stiku. Datum je tako določljiv. Sodišče v obrazložitvi ugotavlja, da je posnetek nerazločen, da se ne da zanesljivo razbrati vsebine, vendar je nasprotna udeleženka priložila prepis pogovora, kjer je vsebina povedanega jasno napisana. Dejstvo, da sodišče ni moglo razbrati vsebine povedanega, ne pomeni, da to ni bilo povedano. Sodišče ni pojasnilo zakaj dvomi, da je B. B. pripovedovala po resnici, teh ugotovitev sodišča ni moč preveriti, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče bi ta dvom lahko razčistilo tako, da bi zaslišalo nasprotno udeleženko.

15. Zmotna je ugotovitev sodišča, da je v preteklih dveh letih predlagatelj pokazal veliko mero odgovornosti do deklic. Predlagatelj otrok večkrat ni pripeljal na zdravniške preglede, za katere so bile otrokoma izdane napotnice.8

16. Nasprotna udeleženka je v kazenskem postopku predložila medicinske izvide o nasilju in fotografije, iz katerih izhaja, da jo je predlagatelj fizično poškodoval. Fizično nasilje izhaja tudi iz izpovedi, ki jo je v kazenskem postopku dala njena psihiatrinja. Zmotna je ugotovitev sodišča, da se nasprotna udeleženka ne boji predlagatelja, da s svojimi ravnanji ne izkazuje strahu in podrejenosti v razmerju do predlagatelja. Nasprotna udeleženka je v kazenskem postopku prosila za zaslišanje v odsotnosti predlagatelja, vedno jo spremlja članica iz društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja. Sodišče očita nasprotni udeleženki, da je v kazenskem postopku subsidiarna tožilka. Sodnica v tem postopku je pristranska, zato je nasprotna udeleženka predlagala izločitev sodnice, predsednica sodišča pa je njen predlog neutemeljeno zavrnila, zato nasprotna udeleženka predlaga pritožbenemu sodišču, da ob razveljavitvi sklepa zadevo dodeli drugemu sodniku.

17. Izvedenski mnenji nista prepričljivi in jasni, kar izhaja iz obširnih pripomb nasprotne udeleženke, ki jih je utemeljila tudi s predložitvijo mnenja E. E., ki ugotavlja, da sta izvedenki naredili veliko napak. Sodišče tudi ni omogočilo nasprotni udeleženki, da bi izvedenko psihološke stroke izprašala glede vseh pisnih pripomb, zato je bila nasprotni udeleženki onemogočena izjava v postopku.

_**Povzetek pritožbenih navedb nasprotne udeleženke zoper I. tč. sklepa z dne 4. 1. 2024**_

18. Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zoper I. točko izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

19. Sodišče prve stopnje je nasprotni udeleženki večkrat onemogočilo pravico do izjave v postopku, zato je bila nasprotni udeleženki kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave in pravica varstva človekove osebnosti in dostojanstva iz 21. člena Ustave.

20. Na naroku 20. 11. 2023 so vsi razen nasprotne udeleženke razpolagali z zadnjimi vlogami predlagatelja in listinami ter posnetkom pogovorov med nasprotno udeleženko in hčerama na USB ključku. Sodišče je dokazno gradivo poslalo izvedenkama, ne pa pooblaščenki nasprotne udeleženke. Seznanitev s procesnim gradivom na samem naroku udeležencu ne omogoča enakopravnega sodelovanja in izjavljanja. Zmotna je ugotovitev sodišča, da nasprotna udeleženka ni bila neenakopravno obravnavana, ker je bil na naroku predvajan posnetek telefonskega pogovora. Sodišče ni seznanilo nasprotne udeleženke s pripravljalnimi vlogami in listinskimi dokazi predlagatelja. Naknadni rok za izjasnitev na vloge predlagatelja tega nezakonitega stanja ne more sanirati, ker so se dokazi izvajali na naroku 20. 11. 2023, nasprotna udeleženka pa ni imela na voljo vseh informacij kot ostali sodelujoči na naroku, zato nasprotna udeleženka ni mogla enakopravno sodelovati. Okoliščina, da je nasprotna udeleženka 15. 11. 2023 osebno prevzela vlogo predlagatelja z dne 15. 11. 2023 in duplikat USB ključka ne zadošča, ker vlog in USB ključka ni prejela njena pooblaščenka. Pooblaščenka nasprotne udeleženke je posnetke, ki jih je predlagatelj priložil na USB ključu, prejela šele 11. 12. 2023. Ni mogoče enakopravno sodelovati na naroku in postavljati vprašanja izvedenkama, ki sta bila predhodno seznanjeni z dodatnim procesnim gradivom, če nasprotna udeleženka predhodno z dejstvi in dokazi v vlogah predlagatelja ni bila seznanjena in za izjasnitev na navedbe in dokaze ni imela na razpolago primernega časa. Tudi, če je bilo gradivo pooblaščenki nasprotne udeleženke pravilno vročeno 15. 11. 2023, za tako obsežno procesno gradivo rok štirih dni ni primeren rok za izjasnitev. Nasprotna udeleženka je na naroku 20. 11. 2023 uveljavljala procesno kršitev zaradi nepravilnega vročanja. Gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Kršitev je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa, ker se nasprotna udeleženka ni mogla seznaniti z vsebino vlog in prilog ter se posvetovati s pooblaščenko. Izvedenki sta bili na naroku zaslišani glede posnetka, ki ga je predlagatelj predložil novembra 2023, pooblaščenka nasprotne udeleženke pa s posnetkom ni bila seznanjena, zato se na zaslišanje ni mogla pripraviti.

21. Sodišče je kršilo pravila postopka, ker ni dovolilo postavljati vprašanj izvedenki psihiatrične stroke. Sodišče je zavrnitev postavljenih vprašanj utemeljilo s tem, da je nasprotna udeleženka lahko izvedenko izčrpno zaslišala na naroku 20. 3. 2023. Izvedenka je bila na naroku 20. 11. 2023 zaslišana glede predvajanja posnetka, o tem pa ni bila zaslišana 20. 3. 2023, ker posnetek še ni obstajal. Enako je bila pravica do izjave v postopku nasprotni udeleženki kršena, ker sodišče ni dovolilo vprašanj, ki jih je zastavila pooblaščenka nasprotne udeleženke izvedenki psihološke stroke, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. tč. prvega odstavka 339. člena ZPP.

22. Izjava sodnice, da je zadeva zrela za odločitev, ne da bi bil dokončno izveden dokazni postopek, s tem, da se dodatno zasliši izvedenka psihološke stroke, kažejo, da je sodnica vnaprej sprejela odločitev, zato je bilo dodatno zaslišanje te izvedenke le še formalnost. 23. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke v delu, kjer je grajala ugotovitve izvedenk, ki so bile obširno substancirane. Izvedenki na obširna vprašanja nista znali ali želeli podati preverljivih odgovorov.

24. Izvedenka psihiatrične stroke je izpovedala, da je nasprotna udeleženka na ginekološkem pregledu naredila teater, česar izvedenka ni mogla vedeti iz lastnega opažanja, torej je sledila navedbam predlagatelja, čeprav ni bila prisotna ob ginekološkem pregledu B. B., s tem, da tudi zdravniško osebje ni bilo zaslišano. Podobno je dogajanje na ginekološkem pregledu ocenila izvedenka psihološke stroke. Namen izvedenk je bil, da prikažeta nasprotno udeleženko kot problematično. UKC je vabil nasprotno udeleženko na preglede hčere. Glede na naravo pregleda bi bilo bolj primerno, da bi bila ob pregledu prisotna nasprotna udeleženka kot predlagatelj. Drame na dan pregleda ni naredila nasprotna udeleženka, ampak je ob njenem prihodu v čakalnico Pediatrične klinike predlagatelj klical policijo in varnostnike, B. B. pa je odvlekel stran od nasprotne udeleženke in prič. Predlagatelj je zahteval pregled hčere brez prisotnosti nasprotne udeleženke in s tem je onemogočil prisotnost in podporo hčeri pri pregledu.

25. Enako velja za besede, ki jih nasprotna udeleženka ni nikoli izrekla, da sta izvedenki in CSD zanič. Nasprotna udeleženka je podala substancirane pripombe na izvedenski mnenji, v katerih ni uporabila te besede, kar kaže, da sta bili izvedenki osebno prizadeti, ker je nasprotna udeleženka na izvedenska mnenja dala pripombe.

26. Neutemeljen je očitek izvedenke psihiatrične stroke, da je nasprotna udeleženka na naroku dramatizirala, da je izkazovala željo po pozornosti, česar izvedenka ni konkretizirala. Izvedenka je očitala nasprotni udeleženki, da ima bes, ne da bi pojasnila v čem je zaznala ravnanje nasprotne udeleženke, ki pomeni bes, da s tem, ko nasprotna udeleženka opozarja na uši, hčeri psihiatrizira ne da bi se glede tega termina konkretneje opredelila, s tem, da je dokazano, da je šola poslala trideset obvestil in opozoril staršem zaradi uši. Pri odstranjevanju uši z glave hčera so bile redno prisotne tudi druge osebe, ki jih je nasprotna udeleženka predlagala kot priče, sodišče pa je te dokaze neutemeljeno zavrnilo. Sodišče se tudi ni opredelilo do listin, kakor tudi ne do fotografij, na katerih so vidne uši na glavah deklic in spraskana koža. 27. Izvedenka psihološke stroke je nasprotno udeleženko obtoževala prilaščanja stikov med počitnicami, kljub dejstvu, da predlagatelj po hčeri več dni kljub napovedim ni prišel. Izvedenka na narokih 20. 3. 2023 in 20. 11. 2023 ni odgovorila na večino pripomb nasprotne udeleženke na izvedensko mnenje ali pa ni želela odgovoriti. Izvedenka ni odgovorila, katere okoliščine kažejo, da nasprotna udeleženka izkazuje do otrok pretirano aktivacijo - "laufanje okrog" - s tem, da je predlagatelj vključil hčeri v številne zunajšolske dejavnosti, za katere se predlagatelj ni dogovoril z nasprotno udeleženko. Izvedenka torej pretirano aktivacijo očita le nasprotni udeleženki. Ugotovitve izvedenk so tudi v nasprotju z mnenjem lečeče psihiatrinje nasprotne udeleženke z dne 29. 9. 2023, iz katerega izhaja, da je nasprotna udeleženka v ambulantnem psihiatričnem zdravljenju v zadnjem letu dosegla pomembno napredovanje in stabilizacijo svojega stanja. Izvedenka je pri oceni psihičnega stanja nasprotne udeleženke dala večjo veljavo navedbam predlagatelja, kot pa mnenju specialistke psihiatrične stroke.

28. Pristranskost sodnice se kaže tudi v tem, da je sodišče v sklepu zapisalo, da je nasprotna udeleženka dala ugovor, da je posnetek z dne 19. 10. 2023 falsifikat, pooblaščenka nasprotne udeleženke pa je ob podajanju ugovora navedla: "Glede na to, da se ne ve, ali gre za izseke določenih posnetkov, kdaj so bili posneti, ob kakšni priložnosti in ali so bili posneti dejansko tako, kot je, ali je šlo mogoče za falsificirane posnetke", kaže da je sodišče napačno povzelo trditve nasprotne udeleženke, kar predstavlja kršitev iz 15. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP.

29. Nasprotna udeleženka je izpovedala, da sta bili hčeri vedno v stiski, ko sta se morali po vikendih pri njej vrniti na H., da so bile ločitve vedno težke, da je B. B. bežala in se skrivala po stanovanju, v bloku in naselju, da sta otroka o svojih stiskah seznanila prijatelje in širšo družino nasprotne udeleženke, da sta stisko vpisala v dnevnik. Sodišče se je oprlo na mnenje izvedenke psihološke stroke, da imata deklici do matere ambivalenten odnos, da je za reakcije otrok, ko morata na H., možnih več vzrokov. Iz mnenja izvedenke izhaja, da imata otroka ambivalenten odnos do matere, hkrati pa, da sta otroka pojasnila, da nasprotno udeleženko pogrešata. Izvedenka ni opravila dodatnega razgovora z otrokoma o vzrokih teh reakcij otrok, ko morata oditi od nasprotne udeleženke, kar je potrebno za ugotavljanje koristi otrok, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Neutemeljena je ugotovitev sodišča, da nasprotna udeleženka ni dokazala, da je edini razlog za opisano vedenje otrok ta, da se morata ločiti od nasprotne udeleženke in oditi nazaj k predlagatelju. Tudi iz navedb in izpovedbe predlagatelja izhaja, da otroka pogrešata nasprotno udeleženko. To je izpovedal, ko so stiki potekali še vsak drug vikend in sta otroka imela stike z nasprotno udeleženko tudi preko telefonskih razgovorov in raznih dogodkov, kot so glasbena šola in šolski nastopi.

30. Izvedenki bi morali ponovno opraviti razgovor z otrokoma, ker je od razgovora menilo sedemnajst mesecev. Izvedenka je pojasnila, da se bo sedaj res počasi pojavila kakšna stiska. Izvedenka psihološke stroke je na vprašanje, ali je glede na navedbe nasprotne udeleženke, da je B. B. povedala, da jo je predlagatelj udaril, potrebno opraviti dodatni razgovor z otrokom, odgovorila, da dvomi v smiselnost takega razgovora in s tem že vnaprej izrazila dvom v verodostojnost otrokove izjave. Sodišče bi moralo to okoliščino raziskati. Izvedenka je nasilje predlagatelja minimalizirala in izpostavila le neprimerno ravnanje nasprotne udeleženke, kar kaže na to, da je ravnanje udeležencev presojala subjektivno. Sodišče ni zaslišalo predlagane F. F., ki je vedno prisotna pri predaji deklic po stiku. Pri predlagatelju izvedenka ni kot neprimernega izpostavila ravnanja, da je dopuščal pogovor otroka z nasprotno udeleženko z dne 19. 10. 2023, ki ga je izvedenka opredelila kot hudo psihološko nasilje. Za potrebe tega postopka je torej predlagatelj dopustil celo daljši telefonski razgovor otroka z nasprotno udeleženko, kot je bil sicer določen z začasno odredbo, pa to za sodno izvedenko ni bilo sporno. Prav tako ni kot neprimernega ocenila dejanja predlagatelja, ki je pred hčerama na tla parkirišča stresel oblačila, ki sta jih pri nasprotni udeleženki izbrali hčeri, zato sta bili deklici v stresu.

31. Glede navedb nasprotne udeleženke, da je predlagatelj hčeri seznanil s kazenskim postopkom, sodišče neutemeljeno ugotavlja, da je nasprotna udeleženka dala te navedbe pavšalno. Nasprotna udeleženka je informacije dobila od otrok, da jima je predlagatelj govoril, da bo moral plačati. Sodišče je zopet verjelo le predlagatelju. Sodišče prve stopnje je posledično neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog, da se opravi razgovor z otrokoma.

32. Z začasno odredbo sta hčeri, razen dvakrat po uro in pol, ves čas s predlagateljem, zato bi bilo potrebno ugotoviti, ali so navedbe o fizičnem nasilju predlagatelja do otroka utemeljene, ker sta sicer deklici temu še bolj izpostavljeni, ker nimata sedaj nikogar, komur bi se lahko občasno zaupali. Enako velja za zdravstveno oskrbo. Ob listinah in odpovedih pregledov s strani predlagatelja je očitno, da predlagatelj ni voljan ali sposoben pravočasno in pravilno poskrbeti za zdravstvene težave hčera, kar je ugotovljeno pri B. B. uroloških težavah.

33. Zmotna je ugotovitev sodišča, da je predlagatelj zanikal, da bi prišlo do dogodka - napada na mamo nasprotne udeleženke 15. 12. 2023. Nasprotna udeleženka nikoli ni izjavila, da so policisti ovadbo zavrgli. Sodišče je zopet storilo kršitev iz 15. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi v tem delu je sodišče verjelo predlagatelju na besedo, da zoper njega PP ni sprožila nadaljnjega postopka. Nasprotna udeleženka prilaga izjavo njene matere z dne 15. 2. 2024, da je bila žrtev fizičnega nasilja predlagatelja in iz katere izhaja, da je po poizvedbah na PP J. dne 13. 2. 2024 izvedela, da postopek še ni zaključen, in da jo bodo o tem obvestili.

34. Nasprotna udeleženka se glede anonimne prijave spolnega nasilja ni seznanila 29. 3. 2023. Anonimna prijava spolnega nasilja je bila s strani CSD poslana nasprotni udeleženki šele 18. 7. 2023, ko je bil čas dopustov, zato se je nasprotna udeleženka s prijavo seznanila šele kasneje. Šele ko je bila seznanjena z anonimno prijavo, je nasprotna udeleženka posredovala pismo sodišču, PP in CSD. Zapisnik MDT niso vedno verodostojni. V zapisniku MDT pri CSD z dne 17. 8. 2021 je napisano, da C. C. izpostavi, da bi bilo glede na današnje informacije lahko vprašljivo, ali bi CSD nasprotni udeleženki izdal mnenje o ogroženosti. Ta zapis je napačen, ker je C. C. v zadevi I Kpr 000/2022 z dne 25. 1. 2023 večkrat potrdila, da je bila nasprotna udeleženka žrtev nasilja s strani predlagatelja.

35. Sodišče je z začasno odredbo drastično poseglo v življenje deklic, saj je določilo minimalno stike otrok z nasprotno udeleženko.

36. V primeru, da bo pritožbeno sodišče zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, nasprotna udeleženka predlaga, da se zadeva dodeli drugemu sodniku.

_**Povzetek pritožbenih navedb nasprotne udeleženke zoper III. - IX. izreka sklepa z dne 4. 1. 2024 in zoper sklep Su 347/2023 z dne 16. 6. 2023 in zoper sklep II N 384/2021 z dne 20. 11. 2023**_

37. Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep z dne 4. 1. 2024 v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, sklep Su 347/2023 z dne 16. 6. 2023 in sklep sodišča prve stopnje II N 384/2021 z dne 20. 11. 2023 pa spremeni tako, da predlogu nasprotne udeleženke za izločitev sodnice ugodi.

38. Nasprotna udeleženka je navedla okoliščine, ki izkazujejo utemeljen dvom v nepristransko obravnavanje nasprotne udeleženke s strani sodnice. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila opravljena prepozna vročitev prepisa zvočnega posnetka z dne 20. 3. 2023 nasprotni udeleženki, zato ji je bila onemogočena pravica do izjavljanja v postopku. Pooblaščenka nasprotne udeleženke bi morala prejeti prepis zapisnika, da bi lahko preverila, katera vprašanja so bila na naroku postavljena. Sodnica je navedla, da bo dovolilo postavljanje vprašanj izvedenkama le trideset minut, ne da bi vedela, koliko vprašanj ima nasprotna udeleženka še za postaviti. Sodnica je na naroku vprašala izvedenko in pri tem postavila trditev, da je imela nasprotna udeleženka že v mladosti težave, ker je bila hiperaktivna, da je imela že takrat medikamentozo, kar ne izhaja iz listin, da včasih deluje teatralno in impulzivno, da si med narokom ves čas piše in hiti s pisanjem. Sodnica nima strokovnega znanja, da bi iz dejstva, da si je nasprotna udeleženka med zaslišanjem delala zapiske, lahko sklepala na osebnostne lastnosti nasprotne udeleženke. Sodnica je na naroku 20. 11. 2023 ugotavljala dejstva, ki nimajo podlage v listinski dokumentaciji in vlogah udeležencev, in sicer, da je nasprotna udeleženka še vedno depedentna od svoje matere, da imata neko posebno navezanost, da jo mati pri tem zelo podpira, ne da bi bila mati nasprotne udeleženke zaslišana, ni pa sodnico motilo, da je predlagatelj v času, ko je spoznal nasprotno udeleženko, še vedno živel pri starših v istem stanovanju. Sodnica je očitala nasprotni udeleženki, da je odstopila od poravnalnega predloga, namesto da bi pomagala in vzpodbujala k sklenitvi poravnave. V obrazložitvi sklepa z dne 25. 4. 2023 je navedla, da so se ravnanja nasprotne udeleženke tekom postopka izkazala kot brezmejna, ne da bi to brezmejnost utemeljila. Sodnica ni pred narokom 20. 11. 2023 pravočasno vročila vlog predlagatelja, ki so obsegale dvainštirideset strani in USB ključek s posnetki pogovora. Te vloge predlagatelja sta prejeli izvedenki, ne pa pooblaščenka nasprotne udeleženke. Vloge in dokazi niso bili vročeni preko pooblaščenke, kar je nasprotni udeleženki onemogočilo pravico do izjave v postopku. Napaka ni bila sanirana s tem, ko je sodnica nasprotni udeleženki dala petnajstdnevni rok, da se izjasni na navedbe in predlagane dokaze predlagatelja, ker se je na naroku izvedlo zaslišanje v zvezi z navedbami predlagatelja v zadnjih vlogah. Sodnica je na naroku 20. 10. 2023 vztrajala, da je nasprotna udeleženka izpovedala, da se stanovanje oddaja za mesečno najemnino v višini 250,00 EUR, čeprav je nasprotna udeleženka izpovedala, da oddaja stanovanje za 150,00 EUR. Sodnica je zatrjevala, da je nasprotna udeleženka izpovedala, da ima predlagatelj enajst apartmajev, česar nasprotna udeleženka ni izpovedala. Sodnica je tudi neutemeljeno očitala nasprotni udeleženki zavlačevanje postopka in zlorabo procesnih pravic.

39. Sodišče ni izvedlo dokaza z vpogledom v izvid lečeče psihiatrinje nasprotne udeleženke z dne 29. 9. 2023, iz katerega izhaja, da je nasprotna udeleženka v zadnjem letu dosegla pomembno napredovanje in stabilizacijo svojega psihološkega stanja, da je izboljšala čustveno regulacijo in vedenjske odzive, da je dalj časa trajajoča anksiozno depresivna motnja izzvenela, da jo občasno tesnoba preplavi le še v situacijah, za katere je značilno, da bi preplavile vsakega povprečnega človeka. Sodišče je s tem onemogočilo pravilno ugotovitev dejanskega stanja glede psihičnega stanja nasprotne udeleženke, s tem pa je kršilo njeno pravico do izjave v postopku. Sodišče je kot nepotreben dokaz zavrnilo tudi predlog za zaslišanje lečeče psihiatrinje. Zaslišanje je bilo predlagano, da bi psihiatrinja potrdila trditve nasprotne udeleženke, da so njene težave posledica postramatskega stresnega sidroma, da je bila nasprotna udeleženka žrtev dolgoletnega nasilja, da so diagnoze, ki jih je ugotovila izvedenka psihiatrične stroke, ki naj bi vplivale na njene starševske zmožnosti, in tiste, zaradi katerih se je zdravila nasprotna udeleženka, različne. Lečeča psihiatrinja je v kazenskem postopku I Kpr 000/2022 izpovedala, da ji je nasprotna udeleženka opisala neustrezen partnerski odnos, v katerem je bilo veliko psihičnega in verbalnega nasilja ter "jemanj na silo" v postelji, da pri nasprotni udeleženki obstaja globoka travmatiziranost, ki je vidna pri ženskah, ki so bile dalj časa zlorabljene na vseh področjih. Psihično stanje nasprotne udeleženke bolje pozna psihiatrinja, ki je nasprotno udeleženko pričela zdraviti leta 2016 in h kateri je nasprotna udeleženka znova pričela hoditi 2021, kot pa izvedenka, ki je opravila le enkratni razgovor. Ta dokaz je bil potreben, ker je izvedenka psihološke stroke navedla, da je nasprotna udeleženka trdno prepričana, da je žrtev nasilja, kar kaže na to, da ji izvedenka ni verjela, da je bila nasprotna udeleženka žrtev nasilja, in ker izvedenki pri predlagatelju nista ugotovili, da bi imel povišan potencial za agresivno vedenje, čeprav so bili v spisu dokazi o takem ravnanju predlagatelja.

40. Sodišče bi moralo zaslišati starše, teto in brata nasprotne udeleženke, ki bi izpovedali, kakšne stiske doživljata otroka, ko se morata vrniti k predlagatelju po končanih stikih, o neprimernih ravnanjih predlagatelja, ko je na javnem kraju odrinil mamo nasprotne udeleženke, da je predlagatelj ob prevzemu otrok v I. na tla stresel vrečko oblačil, kar kaže, da predlagatelj ni bil le 10. 12. 2021 nasilen na javnem kraju, ampak da je tudi kasneje izkazoval podobna ravnanja, kljub drugačnemu mnenju izvedenk, vse v prisotnosti otrok, s čemer ju je ogrožal. Nasprotna udeleženka je tudi navedla, da je predlagatelj udaril B. B. in glede tega dejstva navedla dokaze.

41. Na naroku 20. 3. 2023 sodišče pooblaščenki nasprotne udeleženke ni dovolilo postavljati vprašanj izvedenki psihološke stroke. Sodišče tudi ni dovolilo izvedenki postaviti vprašanj glede novih dokaznih predlogov in navedb, ki so bile dane po 20. 3. 2023, in ki so bile pooblaščenki nasprotne udeleženke vročene na naroku 20. 11. 2023, zato pooblaščenka nasprotne udeleženke ni mogla zastaviti vprašanj izvedenkama.

42. Nasprotna udeleženka je na izvedenski mnenji podala pripombe, na katere izvedenki nista odgovorili, ali nista hoteli odgovoriti, ali pa sodišče ni dovolilo vprašanj. Nasprotna udeleženka je podala substancirane pripombe na mnenje izvedenke psihiatrične stroke, sodišče pa se ni izjasnilo, katere pripombe na izvedensko mnenje so relevantne, zato se ugotovitve sodišča, da je izvedenka odgovorila na vse relevantne pripombe, ne da preveriti. Izvedenka je glede nasprotne udeleženke postavila diagnozo histrionične narcistične osebnosti, na naroku pa na vprašanje, katere so lastnosti take osebnosti, katere pa narcistične osebnosti in koliko teh značilnosti po seznamu - kvalifikaciji mora biti podanih, da se potrdi ta diagnoza - izvedenka ni znala pojasniti, sodnica pa je zavrnila vprašanje z besedami, da je teorija eno, praksa pa drugo. Tak odgovor pomeni le to, da je treba sprejeti vse, kar zapišejo izvedenci. Nasprotna udeleženka je v vlogi 30. 11. 2022 podala pripombe na mnenje izvedenke psihološke stroke9. Izvedenki je bilo zastavljenih devetdeset vprašanj. Izvedenka je pojasnila, da izvedensko mnenje razume tako, da s strokovnim znanjem razgrne dinamiko v družini in lastnosti posameznih družinskih članov. Izvedenci so dolžni ugotovitve ustrezno argumentirati, ne pa da izhajajo iz stališča ipse dixit. Izvedenka je bila pristranska. Na vprašanje, kako komentira fizično nasilje predlagatelja v decembru 2021, ko je brcnil nasprotno udeleženko in ji zvil roke v avtomobilu ob prisotnosti otrok, je izvedenka odgovorila, da na to vprašanje ne more odgovoriti, ker ne ve, ali se je to dejansko zgodilo. Na podlagi dokumentacije v spisu pa je na naroku 20. 11. 2023 pojasnila, da je psihološko stanje nasprotne udeleženke še slabše, pri tem pa se je sklicevala na zaplet pri zdravniškem pregledu B. B., kjer izvedenka ni bila prisotna in je upoštevala le navedbe predlagatelja.

43. Tako sodnica kot izvedenki so nasprotni udeleženki očitali, da pri otrocih opaža več težav kot kdorkoli drug in je zato problematična. Vsa ta opozorila glede zdravstvenih težav otrok so se izkazala kot upravičena. B. B. je bila deležna celo več obravnav. Na eni od teh je izvedenka podala svoje gledanje, kaj naj bi se zgodilo na ginekološkem pregledu B. B. Izvedenki pa se nista opredelili glede neprimernega načina komunikacije predlagatelja z otrokoma, ki ju je seznanjal s kazenskim postopkom in sankcijami, z vzgojnimi prijemi predlagatelja, ki je udaril B. B., glede zavračanja daril in voščil nasprotne udeleženke otrokoma, na neprimerno nanašanje zdravila na spolovilo B. B., kar jo je spravljalo v stisko, na odrivanje mame od nasprotne udeleženke na javnem glasbenem nastopu otroka, da je predlagatelj otrokoma nalagal za njuna leta neprimerna dela - nevarna dela na kmetiji (brananje, vožnjo traktorja, dela na višini, ipd.). Izvedenki sta neprimerna ravnanja predlagatelja presojali drugače in njegova negativna ravnanja minimalizirali - da deluje obrambno - glede del na kmetiji se nista opredelili, dejanja nasprotne udeleženke pa sta potencirali in verjeli predlagatelju.

44. Izvedenka psihiatrične stroke je izpovedala, da nasprotna udeleženka ni spoštovala začasne odredbe glede stikov med počitnicami. Izhajala je le iz navedb predlagatelja, ni pa se opredelila do petsto kršitev telefonskih in drugih stikov ter kršitev, ki jih je v vlogah izpostavila nasprotna udeleženka, ki jih predlagatelj razen posameznih, ni substancirano prerekal. Izvedenka je izpovedala, da je stališče nasprotne udeleženke, da sta izvedenki zanič. Nasprotna udeleženka pa je zgolj prerekala njune ugotovitve, s tem, da so bile njene pripombe utemeljene in konkretne. Izvedenka psihološke stroke je izpovedala, da nasprotna udeleženka z otrokoma "laufa naokrog", kar je očitek na aktivnosti, ki jih počne, številnih aktivnosti na katere je otroka vpisal predlagatelj pa ni upoštevala. Izvedenka ni upoštevala vsakdanje obremenitve otrok z zunajšolskimi aktivnostmi, s katerimi predlagatelj obremenjuje otroka. Izvedenka je tudi navedla, da nasprotna udeleženka poskuša hčeri vključiti v nove in nove obravnave - zdravniške preglede, ne da bi pojasnila v katere in kdaj. Nasprotna udeleženka je le navedla, da so bile izdane napotnice, pregledi pa niso bili opravljeni iz razloga na strani predlagatelja. Iz izpovedbe izvedenke izhaja, da otroka pogrešata nasprotno udeleženko, da si želita več stikov. Izvedenka je pojasnila, da otroka hkrati pogrešata tudi predlagatelja, za tako izjavo pa ni podlage niti v navedbah udeležencev niti glede tega ni bilo predlaganih dokazov, zato je šlo spet za izjavo izvedenke, ki bolj izhaja iz njenih predvidevanj, kot pa iz podatkov iz spisa. Enako je treba obravnavati izpoved, da pri nasprotni udeleženki otrokoma ni treba ničesar storiti, da ni reda, da ni umirjenosti, čeprav je nasprotna udeleženka zatrjevala, da deklici pri njen delata naloge, da se učijo, zato je priložila fotografije, tako da je ta ugotovitev izvedenke v nasprotju s trditveno podlago. Je pa nasprotna udeleženka zatrjevala, da predlagatelj otrok ni pripeljal na nastope v glasbeno šolo, ni prinesel instrumenta, v ta namen je nasprotna udeleženka priložila izjavo profesorice glasbe, česar predlagatelj ni substancirano prerekal. Izvedenka je tudi izpovedala, da je nasprotna udeleženka aktivirala ljudi, ki izpovedujejo in pričajo v njeno korist - spet je šlo za subjektivno negativno stališče do nasprotne udeleženke.

45. Glede na to, da sta otroka izjavila, da nasprotna udeleženko pogrešata, bi izvedenka morala opraviti ponovni razgovor z otrokoma, preden je sodišče izdalo izpodbijani sklep.

46. E. E. je pregledal izvedensko mnenje izvedenke psihološke stroke. Iz mnenja izhaja, da je izvedensko mnenje arbitrarno brez standardiziranih psiholoških testov in brez preverjanja odgovorov otrok in staršev, da mnenje temelji na osebnih prepričanjih, da izvedenka ni natančno pojasnila in utemeljila svojih odgovorov, zato jih ni moč preveriti, kar velja tudi za izvedenko psihiatrične stroke. Nasprotna udeleženka je zato predlagala postavitev novih izvedencev.

47. Posledice omejenih stikov z nasprotno udeleženko sta otroka čutila že pred izdajo izpodbijanega sklepa, zato je predlagala nasprotna udeleženka zaslišanje prič. Otroka sta septembra 2022 povedala izvedenki, da pogrešata nasprotno udeleženko. Iz domišljijskih spisov otrok izhaja povezanost otrok s širšo družino nasprotne udeleženke. Tudi predlagatelj je na zaslišanju izvedenke dejal, če bo izdan sklep o omejitvi stikov nasprotne udeleženke z otrokoma na stike pod nadzorom, bosta otroka to težko sprejela. Izvedenka psihološke stroke je tudi pojasnila, da bo sedaj res počasi kakšna stiska. Nedopustno je, da bosta z odločitvijo iz izpodbijanega sklepa najbolj prizadeta otroka.

48. Ker je zmotna odločitev o zaupanju otroka v varstvo in v vzgojo predlagatelju, je zmotna tudi odločitev, da bo njuno stalno bivališče na naslovu predlagatelja.

49. Sodišče je zmotno odločilo o preživnini. Sodnica je zaslišala udeleženca glede preživninskih potreb otroka in premoženjskih zmožnosti udeležencev ne da bi imela substancirano trditveno podlago udeležencev.

50. Zmotna je ugotovitev, da so preživninske zmožnosti nasprotne udeleženke enake kot preživninske zmožnosti predlagatelja. Mesečni prejemki predlagatelja so bistveno višji od prejemkov, ki jih prejema nasprotna udeleženka. Predlagatelj je solastnik podjetja G., zato poleg rednih dohodkov prejema tudi dobiček. Predlagatelj je lastnik petih počitniških apartmajev. Iz oglasov izhaja, da je cena najema od 80,00 do 244,00 EUR na dan, česar predlagatelj ni prerekal. Za oddajo apartmajev ni potrebno sodelovanje sestre predlagatelja, ki naj bi prejemala prihodke z oddajo apartmajev, ki so sicer last predlagatelja. Zmotna je ugotovitev, da za potrebe postopka ni treba raziskovati v kakšni meri se dejansko tržijo predlagateljeve nepremičnine, ker bi to preseglo potrebe konkretnega postopka, in enako, da zaslišanje predlagateljeve sestre ni potrebno. Ta dokaz je bil potreben za pravilno ugotovitev, ali predlagatelj oddaja apartmaje, in kakšne dohodke prejema iz tega naslova. Že kratek izračun pokaže, da predlagatelj z oddajanjem apartmajev letno zasluži 60.000,00 EUR. Glede na materialne zmožnosti bi bilo razmerje med prejemki predlagatelja in nasprotne udeleženke 4/5 za predlagatelja in 1/5 za nasprotno udeleženko. Predlagatelj tudi ni izkazal nobenega izdatka, ki bi bil povezan s kmetovanjem ali spravilom lesa. Nasprotna udeleženka je izpovedala, da so spravila lesa opravljali sami, da stroškov s spravilom lesa ni bilo, kvečjemu prihodek, ki je sicer vir neprijavljenega zaslužka. Sodišče ni upoštevalo, da je imel predlagatelj na dan 28. 2. 2023 10.670,00 EUR prihrankov, da ima na računu št. xxx 7.370,42 EUR. Skupno je predlagatelj predložil listinska dokazila o 18.040,00 EUR prihrankov, česar sodišče ni upoštevalo. Nasprotna udeleženka ni mogla svojih stanovanj oddajati za kratkoročni najem, ker sta stanovanji v večstanovanjski hiši, in ker nima soglasja etažnih lastnikov za oddajo stanovanj za kratkoročni najem. Sodišče je dolžno raziskati premoženjske razmere udeležencev in v tej zvezi izvesti predlagane dokaze, da bi lahko pravilno in pravično porazdelilo preživninsko breme.

51. Sodišče ni upoštevalo, da je nasprotna udeleženka od septembra 2021 do aprila 2022 plačevala glasbeno šolo in kupila šolske potrebščine, ker sta otroka pričela šolsko leto 2021/2022 v I. Sodišče bi tudi moralo upoštevati, da je nasprotna udeleženka plačala 300,00 EUR za nakup šolskih potrebščin. Predlagatelj je hčeri septembra 2021 prevzel pred šolo z vsemi potrebščinami, vključno z novimi šolskimi torbami, zato nov nakup šolskih potrebščin ni bil potreben. Sodišče je zato predlagatelju neutemeljeno upoštevalo nakup šolskih potrebščin v višini 300,00 EUR in mu dodatno priznalo stroške v višini 1.493,00 EUR. Glede na skupne izdatke, ki sta jih za hčeri v tem obdobju plačala udeleženca, predlagatelj 1.493,00 EUR in nasprotna udeleženka 1.287,75 EUR, kar je 2.780,75 EUR, in upoštevaje delitveno bremena, kot ga navaja nasprotna udeleženka, bi morala nasprotna udeleženka plačati 556,15 EUR predlagatelj pa 2.224,60 EUR.

52. Napačen je izračun sodišča glede plačil, ki jih je opravila nasprotna udeleženka za glasbeno šolo od septembra 2022 do novembra 2023. Pravilen znesek je 2.400,00 EUR, kar pomeni, da je nasprotna udeleženka za glasbeno šolo plačala 2.468,40 EUR, ob upoštevanju plačil maj in junij 2022 in ne le 743,40 EUR, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa.

53. Predlagatelj ni predložil računov, s katerimi bi dokazal nakup hrane, zato je očitno, da gre za močno pretiran strošek, ki je bil priznan v višini 140,00 EUR mesečno za vsakega otroka. Sodišče tudi ni upoštevalo stroškov, ki jih je imela nasprotna udeleženka, ko sta bila otroka pri njej na stikih. Zmotne so tudi ugotovitve glede najema in stroškov, ki so povezani z bivanjem, prav tako niso dokazani stroški povezani s članarino, vadnino in stroški opreme.

54. Sodišče ni upoštevalo, da si je nasprotna udeleženka poiskala strokovno pomoč, da ura terapije pri psihiatru in psihoterapevtu stane 125,00 EUR. Iz priloženih računov izhaja, da je nasprotne udeleženka za štiri obiske na mesec plača 500,00 EUR, kar pomembno zmanjšuje preživninske zmožnosti nasprotne udeleženke.

55. Zmotna je odločitev glede VI. točka izreka sklepa, s tem, ko je sodišče odločilo, da bo o stikih odločalo šele 9. 9. 2024 in ne prej. Sodišče ne upošteva, da se razmere lahko spremenijo.

56. Sklepa se v VII. tč. ne da preizkusiti, ker bi moralo sodišče pustiti datum odločanja o stikih odprt, glede na to, kako se bo izvajal izrečeni ukrep in sproti slediti ali je ukrep še primeren.

57. Zmotna je odločitev o stroških postopka. Sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki ni naložilo, da plača predujem za izvedbo dokaza ampak je to naložilo le predlagatelju. Po prostem poudarku na podlagi 101. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) sodišče lahko odloči, vendar mora imeti najprej določno opredeljeno zahtevo posameznega udeleženca. Predlagatelj določno zahtevka za povrnitev stroškov, ki so nastali za izvedbo dokaza z izvedenci do konca obravnave ni postavil. _**Pritožba predlagatelja**_

58. Predlagatelj izpodbija odločitev v delu, ki se nanaša na preživninsko obveznost nasprotne udeleženke. Sodišču prve stopnje očita, da ni izvedlo predlaganih dokazov, s katerimi je predlagatelj dokazoval dodatne materialne zmožnosti nasprotne udeleženke, ki jih ima z oddajanjem stanovanj in z izvajanjem številnih aktivnostih, ki jih opravlja nasprotna udeleženka poleg redne zaposlitve, da je zmotno ocenilo mesečne potrebe otrok, do katerih se podrobno in obširno opredeli v pritožbi.

_**Odgovora na pritožbi**_

59. Predlagatelj je odgovoril na pritožbo nasprotne udeleženke10 in predlagal njeno zavrnitev.

60. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlagatelja predlaga njeno zavrnitev.

_**Glede utemeljenosti pritožb**_

61. Pritožba predlagatelja je utemeljena.

62. Pritožbi nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 17. 10. 2023 in zoper I. tč. izreka sklepa z dne 4. 1. 2024 nista utemeljeni, pritožba zoper preostali del izreka sklepa z dne 4. 1. 2024 je delno utemeljena.

_**Presoja pritožbenega sodišča**_11

63. Sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

64. Nasprotni udeleženki sodišče prve stopnje pred narokom 20. 11. 2023 ni vročilo vlog in dokazov predlagatelja, kar je bilo storjeno po naroku, s tem pa je bila odpravljena procesna kršitev. Zvočni posnetek kot dokaz se je predvajal na naroku, kar pomeni, da se je pooblaščenka nasprotne udeleženke seznanila z vsebino zvočnega zapisa. Nasprotna udeleženka zatrjuje, da se njena pooblaščenka zaradi teh opustitev sodišča prve stopnje ni mogla pripraviti na zaslišanje izvedenk na tem naroku, kar je vplivalo na zakonitost sklepa z dne 4. 1. 2024. Pritožba konkretno ne pojasni, katera so tista dejstva, ki so ostala neraziskana, ker pooblaščenka nasprotne udeleženke ni mogla zastaviti vprašanj izvedenkama, ker ni razpolagala z USB ključkom oziroma s celotnim preostalim gradivom. Tudi po prejemu celotnega gradiva in roku za odgovor ter pred izdajo sklepa z dne 4. 1. 2024, nasprotna udeleženka ni določno navedla, katera odločilna dejstva so ostala neraziskana, ker pred narokom njeni pooblaščenki ni bilo vročeno celotno procesno gradivo. Nasprotna udeleženka je torej sodelovala pri izvajanju dokazov, s tem, da se dokazi izvajajo na naroku, imela je možnost, da se izjavi glede rezultatov dokazovanja, zato nasprotni udeleženki ni bila kršena pravica do izjave (8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP). Enako nasprotna udeleženka v pritožbi določno ne pojasni, katera odločilna dejstva niso bila ugotovljena oziroma so bila zmotno ugotovljena, ker ji sodišče prve stopnje ni vročilo zvočnega posnetek naroka z dne 20. 3. 2023 in ker ji ni dovolilo zastaviti vseh vprašanj izvedenkama12. 65. Nasprotna udeleženka navaja, da sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem lečeče psihiatrinje nasprotne udeleženke in ni upoštevalo njenega izvida z dne 29. 9. 2023, iz katerega izhaja, da je nasprotna udeleženka v zadnjem letu dosegla pomembno napredovanje in stabilizacijo svojega stanja, da je izboljšala čustveno regulacijo in vedenjske odzive, da je dalj časa trajajoča anksiozno depresivna motnja izzvenela, da jo občasno tesnoba preplavi le še v situacijah, za katere je značilno, da bi preplavile vsakega povprečnega človeka. Iz mnenj izvedenk izhaja, da sta v osebnostnih lastnostih predlagatelja našli več potez/struktur, ki kažejo, da bo predlagatelj lahko bolje kot nasprotna udeleženka poskrbel za koristi otrok. Povsem enako ugotavlja tudi CSD. Izvedenki sta ugotovili, da je srž težav pri nasprotni udeleženki obstoj številnih negativnih osebnostnih lastnosti, zaradi katerih je manj primerna kot predlagatelj za varstvo in vzgojo otrok, in zaradi katerih so njena ravnanja v škodo otrok, kar oba otroka ogroža. Pozitivno je dejstvo, kot izhaja iz izvida lečeče psihiatrinje, da je nasprotna udeleženka dosegla pomembno napredovanje in stabilizacijo svojega stanja, kar mora še udejanjiti v odnosih z otrokoma. Uspešnost/neuspešnost njenega psihiatričnega zdravljenja torej ni tista okoliščina, ki bi imela odločilen vplival na odločitev, da se otroka dodelita predlagatelju v varstvo in vzgojo. Glede zatrjevanega nasilja, o katerem naj bi izpovedovala lečeča psihiatrinja, je bilo v postopku prepričljivo ugotovljeno, da je v družini med udeležencema obstajalo nasilje "drug do drugega"13, da pa dogodki po razpadu življenjske skupnosti kažejo, da v nasilju prednjači nasprotna udeleženka,14 da je bilo ugotovljeno, da nasprotna udeleženka nima nobenega strahu pred predlagateljem, da ni v podrejenem položaju,15 in kar je odločilno, da je predlagatelj bistveno spremenil vzorce preteklih ravnanj, nasprotna udeleženka pa je psihično nasilje nad otrokoma še intenzivirala. Tako se izkaže, da zaslišanje lečeče psihiatrinje nasprotne udeleženke ni bilo potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja - nasprotna udeleženka namreč v pritožbi navaja, da je bil ta dokaz predlagan glede izboljšanja psihičnega stanja nasprotne udeleženke, da bi psihiatrinja potrdila trditve nasprotne udeleženke, in da so njene težave posledica postramatskega stresnega sidroma zaradi nasilnih ravnanj predlagatelja v času skupnega življenja. Ob tem je treba upoštevati, da se odločitev glede varstva in vzgoje presoja zgolj skozi prizmo odnosa med posameznim staršem in otrokom ter znotraj tega se ocenjuje otrokova korist16. 66. Nasprotna udeleženka je predlagala zaslišanje njenih staršev, sester in brata, ki bi izpovedali o stiskah otrok, ko sta se morala po stikih z nasprotno udeleženko vrniti k predlagatelju na H., o neprimernih ravnanjih predlagatelja, ko je na javnem kraju odrinil mamo od nasprotne udeleženke, da je predlagatelj ob prevzemu otrok v I. na tla stresel vrečko oblačil, ki jih je kot darila dala otrokoma nasprotna udeleženka. Sodišče prve stopnje teh dokazov utemeljeno ni izvedlo, ker so nepotrebni. Iz mnenj izvedenk izhaja, da sta otroka na nasprotno udeleženko navezana, da jo pogrešata, da otroka izkazujeta "lojalnost" do matere, zato ni dvoma, da sta otroka v stiski, ko se stiki pri nasprotni udeleženki oz. sedaj na CSD, ko potekajo pod nadzorom, z nasprotno udeleženko zaključijo. Ni pa moč spregledati izjave B. B., ki jo je v intervjuju dala izvedenki psihološke stroke, da "...ko gredo od mame k atiju, mama in babica jokata in ji je težko. Mama A. A. (starejši sestri op. pritožbenega sodišča) naroča, da naj atiju reče, da bi bili več pri njej"17. Če se upoštevajo prepričljive ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo na mnenjih CSD in mnenjih izvedenk, da nasprotna udeleženka nad otrokoma izvaja psihično in čustveno nasilje, je očitno, da težave ob koncu stikov otrok z nasprotno udeleženko ne koreninijo v nasprotovanju otrok, da bi se vrnila k predlagatelju na H. Zgoraj navedena neprimerna ravnanja predlagatelja18 v luči neprimernih ravnaj nasprotne udeleženke po razpadu skupnosti udeležencev, še posebej pa ob upoštevanju bistveno boljših sposobnosti predlagatelja prepoznati in zagotoviti koristi otrok, tudi nimajo tiste teže, na podlagi katerih bi bila lahko odločitev glede dodelitve otrok v varstvo in vzgojo predlagatelju drugačna. Enako velja za dogodek, ko je bil predlagatelj fizično nasilen do nasprotne udeleženke, ko je nasprotna udeleženka na sprehodu predlagatelja z otrokom, predlagatelja in otroka snemala ter kljub pozivom predlagatelja snemanja ni opustila, in za trditve, da je predlagatelj udaril B. B., s tem, da pritožbeno sodišče sledi razlogom sodišča prve stopnje, da ta dogodek ni dokazan, in kar je odločilno, da nobena institucija ne izvedenki pri predlagatelju niso ugotovili/prepoznali tendenc nasilja nad otrokoma. Prav nasprotno. Ugotovljena je bila tesna navezanost otrok na predlagatelja, s tem, da sta izvedenki pojasnili, da otroka pri predlagatelju doživljata več občutka varnosti in podpore, kot pri nasprotni udeleženki, ker je predlagatelj bolj stabilen in zanesljiv v svojem obnašanju do otrok, smiselno enako pa izhaja iz številnih mnenj CSD.

67. V mnenjih in izpovedbah izvedenk ni nasprotij ali pomanjkljivosti, prav tako se ni vzpostavil noben dvom v pravilnost njunih mnenj, kljub številnim pripombam nasprotne udeleženke. Nobene potrebe ni, da bi se postavili novi/drugi izvedenci. Pritožba filigransko izpostavlja zgolj posamezne ugotovitve izvedenk in še posebej posamezne odgovore izvedenk iz zaslišanj, s katerimi želi neprepričljivo spodkopati njune bistvene ugotovitve, ki imajo strokovno oporo in temeljijo na podrobnem strokovnem vrednotenju dejanskih okoliščin, hkrati pa so logično analitične, zato se pri pritožbenem sodišču ni vzbudil prav noben dvom v njihovo pravilnost. Tudi številna mnenja CSD potrjujejo ugotovitve izvedenk in ključno dejstvo, da ima predlagatelj bistveno boljše starševske kapacitete od nasprotne udeleženke. Prepričljivo je dokazano, da so se starševske sposobnosti nasprotne udeleženke od obdobja izvajanja skupnega starševstva do izdaje izpodbijanih sklepov katastrofalno poslabšale, kljub izboljšanju psihičnega stanja nasprotne udeleženke, kot to zatrjuje nasprotna udeleženka na podlagi izida/ mnenja njene lečeče psihiatrinje. Izvedenki sta namreč že v času izdelave pisnih mnenj opozarjali, da nasprotna udeleženka s svojimi ravnanji ogroža otroka, njena nadaljnja negativna ravnanja pa so zaradi ogroženosti otrok terjala, da se z začasno odredbo odloči, da ima nasprotna udeleženka stike z otrokoma le pod nadzorom. V postopku je prepričljivo dokazano, da bo predlagatelj bistveno bolje kot nasprotna udeleženka prepoznal in zavaroval koristi otrok, zato ni nobene potrebe, da bi se glede odločitve o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo predlagatelju ter glede odločitev v zvezi z začasnimi odredbami opravil dodatni razgovor z otrokoma. Otroka sta določno podala izjavi izvedenki, ki ne dopušča drugačne interpretacije kot, da bi želela živeti v okolju, kjer sta živela do sedaj - torej pri predlagatelju.

68. Pripombe dr. E. E. na izvedenski mnenji so del trditvene podlage nasprotne udeleženke. Zatrjevane zmotne strokovne metode v izvedenskih mnenjih niso izkazane, kar sta obširno pojasnili izvedenki tudi na zaslišanju. Nenazadnje številni drugi dokazi (mnenja CSD, konkretno dokazana številna nedopustna ravnanja nasprotne udeleženke do otrok do katerih se je sodišče prve stopnje prepričljivo dokazno opredelilo, ipd) prepričljivo potrjujejo, da bodo koristi otrok zavarovane zgolj v primeru, če bosta otroka v varstvu in vzgoji pri predlagatelju. Tako je stanje v času odločanja sodišča prve stopnje, čeprav so razmere ob vložitvi predloga kazale, da obstajala možnost skupnega starševstva, kljub močnim konfliktom med udeležencema, ali vsaj, da se določijo obsežni stiki nasprotne udeleženke z otrokoma, ker ni nobenega dvoma, da sta otroka na nasprotno udeleženko zelo navezana, vendar nasprotna udeleženka ne more ponotranjiti, da predlagatelj uspešno izvaja starševsko skrb, da je v korist otrok, da ostaneta v okolju, kjer sta do sedaj živela, da sta otroka na vseh področjih zelo uspešna, ipd. Nobenega dvoma ni, da ima nasprotna udeleženka kot mati in glede na aktivnosti - šport, potovanja, ipd. - starost, izobrazbo, ipd. pomembno vlogo v razvoju otrok, čeprav sta otroka dodeljena v varstvo in vzgojo predlagatelju, ker ima številne lastnosti, s katerimi lahko odločilno vpliva na pospešen razvoj otrok19. Do vseh teh vsebin sta otroka sedaj prikrajšana, ker nasprotna udeleženka ne sprejme ali pa ne razume, da so njena nedopustna in nenadzorovana ravnanja dosegla stopnjo, ko je bilo treba zaradi ogroženosti otrok, začasno določiti stike pod nadzorom.

69. V izogib ponavljanju pritožbeno sodišče povzema le del ugotovitev sodišča prve stopnje, ki imajo prepričljivo oporo v dokazih20. Iz teh ugotovitev prepričljivo izhaja, da ima predlagatelj bistveno boljše starševske sposobnosti kot nasprotna udeleženka, da je bolj umirjen in zmeren, kot nasprotna udeleženka, da otrokoma nudi stabilnost in ju ne obremenjuje s konflikti med udeležencema21 ter zanju vsestransko poskrbi, da je dojemljiv na strokovne nasvete in jim sledi, da se zna vživeti v čustva otrok in zmore obvarovati otroka pred stisko, da postavlja potrebe otrok pred svoje lastne potrebe, da otrokoma daje varno, stabilno in zdravo okolje, da je v osebnostnem delovanju stabilen, zanesljiv in predvidljiv, čeprav se svojih principov togo drži, zato včasih ni mogel nadzorovati svojih negativnih vedenj do nasprotne udeleženke, da se predlagatelj tega zaveda, da takšna vedenja opisuje samorefleksno in se jih trudi izboljšati, da kaže večjo kritičnost do stanja v družini kot nasprotna udeleženka, da išče konstruktivne rešitve, da v splošnem lahko kontrolira svoja vedenja in dejanja, da se obrabno odziva, kadar je izzvan. Nasprotna udeleženka teh kapacitet nima. Iz prepričljivih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da ne sprejema/razume, da so se stiki postopno zmanjševali na podlagi začasnih odredb zaradi njenih ravnanj, s katerimi je ogrožala otroka, da zmotno meni, da bi morala, že zato, ker je mati, skrbeti za otroka v večjem obsegu kot predlagatelj, da otroka konstantno obremenjuje z obravnavanim sporom, da se ne more zadržati pri izražanju negativnih čustev do predlagatelja, da zato permanentno spravlja otroka v stisko, da so dodatna ovira njene osebnostne lastnosti - impulzivna narava, nezmožnost samokontrole in obvladovanja svojega vedenja, preburne in prehitre reakcije, ob tem, da ne upošteva koristi otrok, da svoje počutje projecira na otroka, da težko upošteva nasvete strokovnjakov, da je manj konstantna od predlagatelja, da je njeno razumevanje potreb variabilno - nekatere potrebe dobro razume (čustvena bližina, aktiviranje otrok pri različnih dejavnostih), nekatere pa slabo (otroka izpostavlja in seznanja s konflikti med udeležencema), da postavlja svoje potrebe pred potrebe otrok. V tej zvezi sta izvedenki izpostavili hiperaktivnost nasprotne udeleženke - te ugotovitve pa temeljijo tudi na navedbah, ki jih je nasprotna udeleženka dala izvedenkama22. Te vzgojne metode imajo povsem drugačno težo, kot vključitev otrok v športne aktivnosti, v katere je otroka vpisal predlagatelj, kar izpostavlja nasprotna udeleženka v pritožbi.

70. Glede na mnenja CSD in izvedenk bo predlagatelj glede na njegove lastnosti in dosedanji potek dogodkov omogočal stike nasprotne udeleženke z otrokoma. V tej zvezi pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ni izkazano, da bi predlagatelj od leta 2021 400 oz. 504 krat kršil dogovorjene stike in še manj, da bi preprečeval stike. Te trditve nasprotne udeleženke nimajo opore v mnenjih izvedenk, še posebej ne v mnenjih CSD, ki je pogosto - "dnevno" - prejemal obvestila od udeležencev, enako ne v dokazih in informacijah, s katerimi je razpolagalo sodišče prve stopnje, ko so potekali stiki, kot so bili določeni z začasnimi odredbami. Nobenega dvoma ni, da je predlagatelj dolžan zagotavljati stike otrok z nasprotno udeleženko, kot je to določeno z odločbami sodišča prve stopnje, vendar dejstva ne potrjujejo teze nasprotne udeleženke, da bi predlagatelj preprečeval stike, prej nasprotno23. 71. Prijavo glede suma spolnega nasilja predlagatelja nad otrokoma je podala anonimna oseba. Izvedenki sta pred izdelavo mnenj naredili različne teste in razgovore z udeležencema, s katerimi sta ugotavljali njune osebne lastnosti, enako je teste opravila izvedenka psihološke stroke z otrokoma. Ne iz mnenj CSD, ne iz mnenj izvedenk ne izhaja, da bi obstajala taka ogroženost. Nenazadnje je nasprotna udeleženka ob uvedbi tega postopka na CSD trdila, da obstaja enaka ogroženost, nato pa je izjavo spremenila in se do teh navedb distancirala in izjavila, da predlagatelj "otrok ni, jih ne in jih ne bo spolno zlorabil"24. Nasprotna udeleženka ne pojasni okoliščin, zaradi katerih bi sodišče prve stopnje lahko podvomila v izjave, ki jih je dala na CSD, in na podlagi katerih bi bila iz tega razloga izkazano za verjetno, da sta otroka ogrožena. CSD je po prejemu anonimne prijave opravil razgovor z udeležencema, narejene so bile poizvedbe na šoli in pri pediatrinji, iz zapisnika CSD pa izhaja, da pri otrocih ni opaziti znakov, ki bi kazali na fizično ali spolno zlorabo.

72. CSD in izvedenki niso ugotovili, da bi bil predlagatelj do otrok nasilen. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je predlagatelj prepričljivo zanikal trditve, da bi udaril B. B., noben dokaz tudi ne potrjuje, da bi predlagatelj izvajal nasilje nad otrokoma, zato ni dokazano, da bi bila otroka ogrožena zaradi nasilja predlagatelja. Znotraj teh dokazov je sodišče prve stopnje pravilno ovrednotilo trditve in dokaze nasprotne udeleženke, da se zoper predlagatelja vodijo kazenski postopki, in sicer zaradi odvzema mladoletne osebe, zanemarjanja mladoletne osebe ter zaradi družinskega nasilja, s tem, da je tožilstvo odstopilo od kazenskega pregona v postopku v zvezi s kaznivim dejanjem nasilja v družini. Sodišče prve stopnje se je določno opredelilo do kazenskih postopkov, ki se vodijo zoper predlagatelja, kar pomeni, da je te dokaze ovrednotilo znotraj okvira celovite dokazne ocene.

73. Nasprotna udeleženka je zatrjevala, da je predlagatelj v nasprotju z navodili zdravnika mazilo nanašal na B. B. zunanje splovilo ročno namesto s palčko za ušesa. Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da ta okoliščina ne kaže na neprimerno ravnanje predlagatelja in še manj pa, da bi s tem ravnanjem predlagatelj ogrožal otroka, kar je morda smiselno razumeti iz pritožbenih navedb. Glede na starost otroka je glede apliciranje kreme na splovilo otroka potreben nadzor starša, da se krema nanaša na pravo mesto in v pravilnem odmerku, kar izhaja tudi iz navedb nasprotne udeleženke. To je odločilno dejstvo in ne, da starš kremo nanaša z vatirano palčko, čeprav je tak način zdravljenja določen v zdravstvenem izvidu in to zgolj iz razloga varstva pred okužbo, kar je splošno znano dejstvo, zato tudi zaslišanje zdravnika ni potrebno. Tudi okoliščina, da predlagatelj ni odpeljal B. B. k specialistu takoj, ko so se pojavile opisane težave, ni okoliščina, ki bi potrjevala tezo nasprotne udeleženke, da predlagatelj ne bo znal poskrbeti za otroka v primeru zdravstvenih težav. Ta teza nima opre v drugih dokazih, posebej ne v mnenjih CSD in izvedenk. Enako velja za trditve nasprotne udeleženke glede prisotnosti uši na lasišču otrok. Nasprotna udeleženka namreč trdi, da sta hčeri prišli k njej po vratu in hrbtu spraskani zaradi srbenja, kar naj bi dokazovalo, da sta bili ušivi dlje časa, kar naj bi pomenilo, da predlagatelj ni redno pregledoval in ocenjeval uši. V dokaz teh navedb je nasprotna udeleženka otroka tudi slikala25. _**Sklepno glede odločitve o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo**_

74. Pravna odločitev o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo zasleduje zgolj koristi otroka. Gre za vrednostno sintezo dveh načel - načelo pospešenega razvoja otroka in načelo kontinuitete varstva in vzgoje26. Ali povedano konkretno. Tudi če bi imela udeleženca enake starševske kapacitete,27 bi bila otroka zaupana predlagatelju, ker živi v okolju,28 kjer je družina živela pred razpadom.29 Otroka sta na H. vključena v socialno okolje, kjer od rojstva stalno bivata, obiskujeta šolo in zunajšolske dejavnosti, imata prijatelje, vključena sta v delo na "kmetiji",30 ipd. - v I. imata "zgolj" sorodnike nasprotne udeleženke.31 Nenazadnje vključenost otrok v socialno okolje H. potrjuje dejstvo, da je nasprotna udeleženka po razpadu družine kupila stanovanje na H., kar kaže, da je (takrat)32 prepoznala koristi otrok, da ostanejo v okolju, kjer je družina živela pred razpadom. V tej zvezi je tudi CSD opozarjal na preobremenitev otrok z vožnjami na razdalji H. - I., ko je potekalo "skupno starševstvo", in na težave z organizacijo prevozov33, ter da imata otroka več stabilnosti, kjer sta do sedaj živela, kar sta izpostavljali tudi izvedenki. CSD in izvedenki so v mnenjih tudi opozorili, da obstoječe stanje in ta postopek obremenjuje otroka, zato so pri obeh otrocih že izkazane psihosomatske težave. Ni tudi dvoma, da se je stanje zaradi ravnanj nasprotne udeleženka v razmerju do otrok intenzivno poslabšalo, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno prepoznalo potrebo, da z izpodbijanim (delnim) sklepom vsaj delno uredi sporno razmerje, in na ta način uredi interesni konflikt med udeležencema glede varstva in vzgoje otroka, kar pa je primarno v korist otrok in tudi v korist udeležencev, če bosta znala prepoznati in udejanjiti ne le pravice marveč tudi dolžnosti, kot jih imata v okviru starševske skrbi.

75. Ker je pravilna odločitev o zaupanju otrok v varstvo in v vzgojo predlagatelju, je pravilna tudi odločitev, da bo njuno stalno bivališče na naslovu predlagatelja.

_**Glede odločitve o zavrnitvi predloga za izločitev sodnice - sklep Su 347/2023 z dne 16. 6. 2023 in sklep II N 384/2021 z dne 20. 11. 2023 in glede dodelitve zadeve drugemu sodniku**_

76. Nobenega razloga ni, da bi se zadeva dodelila drugemu sodniku. Drugačna materialnopravna stališča sodnice, kot jih zastopa nasprotna udeleženka, niso razlog za dodelitev zadeve drugemu sodniku. Iz prepisa zapisnikov narokov ne izhaja, da bi bila nasprotna udeleženka neenakopravno obravnavana. Procesne kršitve, ki jih izpostavlja nasprotna udeleženka, posebej glede pravočasne vročitve vlog predlagatelja, so tudi posledica ravnanj sodnega osebja, ki ni izvršilo odredbe sodnice - nenazadnje je treba v tej zvezi (glede predloga za izločitev sodnice) upoštevati pogosto preobsežne vloge in nepotrebne listine, s katerimi sta udeleženca dodatno obremenjevala že tako zapleten in obsežen postopek. Enako niso izkazane okoliščine, ki bi kazale na pristranskost sodnice oziroma druge okoliščine, ki bi kazale, da je bila zmotna odločitev, s katero sta bila predloga nasprotne udeleženka za izločitev sodnice zavrnjena.

77. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da obstajajo razlogi za izločitev sodnice, ker sodnica ni sledila predlogu pooblaščenke nasprotne udeleženke, da se ji zagotovi prepis naroka pred nadaljnjim zasliševanjem predlagatelja na naroku 20. 3. 2023, ki je trajal od 9.30 do 17.33, in da pooblaščenka nasprotne udeleženke iz tega razloga ni mogla zastaviti vprašanj predlagatelju na tem naroku.

78. Izvedenki sta opozarjali na hiperaktivnost nasprotne udeleženke tako v mladosti kot v sedanjosti, zato je tudi sodnica ta termin uporabila pri zaslišanju izvedenk34. 79. Sodnica je izvedenki zgolj predstavila, kako je zaznala posamezna ravnanja nasprotne udeleženke na narokih, s tem, da je izvedenka enako ocenila vedenje/ravnanja nasprotne udeleženke na narokih35. 80. Sodnica je pri vprašanju izvedenki uporabila za nasprotno udeleženko izraz "izkazana do neke mere obsedenost", s tem, da ta oznaka smiselno izhaja iz mnenj izvedenk36. Enako velja za ostala vprašanja, ki jih je sodnica na naroku 20. 11. 2023 zastavila izvedenkama in jih pritožba izpostavlja, in sicer, da je nasprotna udeleženka še vedno depedentna od svoje matere, da imata neko posebno navezanost, da jo mati pri tem zelo podpira, enako velja za izraz "brezmejnost", ki ga je uporabila sodnica v obrazložitvi sklepa z dne 25. 4. 2023. 81. Očitek sodnice nasprotni udeleženki, da je odstopila od poravnalnega predloga, je treba razumeti v kontekstu številnih opozoril, s katerimi je sodišče prve stopnje apeliralo na nasprotno udeleženko, da se vzdrži ravnanj, s katerimi je v času režima "skupnega varstva in vzgoje" in kasneje obsežnih stikov, negativno obremenjevala otroka, vse očitno z namenom, da bi bila otroka njej dodeljena v varstvo in vzgojo.

82. Tudi morebitno napačno povzemanje navedb nasprotne udeleženke glede števila apartmajev, ki jih oddaja predlagatelj, da je sodišče v sklepu zapisalo, da je nasprotna udeleženka podala ugovor, da je posnetek z dne 19. 10. 2023 falsifikat, pooblaščenka nasprotne udeleženke pa je v pritožbi trdila, da je navedla: "Glede na to, da se ne ve, ali gre za izseke določenih posnetkov, kdaj so bili posneti, ob kakšni priložnosti in ali so bili posneti dejansko tako, kot je, ali je šlo mogoče za falsificirane posnetke", niso razlogi, ki bi utemeljevali izločitev sodnice.

_**Sklepno glede pritožbe nasprotne udeleženke zoper sklep II N 384/2021 z dne 17. 10. 2023**_

83. Nasprotna udeleženka je vložila predlog za izdajo začasne odredbe, ki ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, ker otroka nista ogrožena, s tem, ko živita pri predlagatelju, z nasprotno udeleženko pa imata stike.37

84. Glede zatrjevanega fizičnega nasilja predlagatelja zoper nasprotno udeleženko, glede nasilja do otrok, zatrjevane spolne zlorabe otrok, glede kazenskih postopkov, ki se vodijo zoper predlagatelja, se je pritožbeno sodišče že opredelilo, zato zgolj sklepne ugotovitve - sodišče prve stopnje je družinsko nasilje v postopku dokazno ocenilo - ni dvoma, da sta bila udeleženca med seboj verbalno in fizično nasilna, pa vendar ni dvoma, da ravnanja nasprotne udeleženke prepričljivo potrjujejo, da nasprotna udeleženka nima strahu pred predlagateljem, da ni v podrejenem položaju, da predlagatelj ni nasilen do otrok, da ima ustrezne vzgojne metode, ki so v korist otrok in so bistveno boljše od vzgojnih metod nasprotne udeleženke, ki v odnosih z otrokoma deluje v njuno škodo, da predlagatelj ne preprečuje stikov nasprotne udeleženke z otrokoma, da ne opušča potrebna zdravljenja otrok in skrbi za zdravje otrok, da je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo okoliščine glede zatrjevanega odpadlega stika z dne 4. 8. 2023, da je odločilno oz. prepričljivo ugotovljeno dejstvo, da predlagatelj stikov (osebnih ali preko telefonskih in video komunikacij) ne preprečuje oziroma jih ne bo preprečeval, da se zato sodišče prve stopnje utemeljeno ni opredelilo do vseh 504 kršitev stikov v obdobju od 11. 10. 2021 do 27. 9. 2023, kot je to zatrjevala nasprotna udeleženka, da se v postopku ni vzpostavil dvom v strokovnost socialnih delavcev CSD in izvedenk, tako ne glede ugotovitev v zvezi zatrjevano spolno zlorabo otrok, kakor tudi ne glede drugih dejstev za katera so potrebna strokovna znanja glede starševskih kapacitet udeležencev, da ni nobenih nejasnosti v mnenjih CSD, tudi ne v delu, kjer je C. C. izpostavila, da "bi bilo glede na današnje informacije lahko vprašljivo, ali bi CSD nasprotni udeleženki izdal mnenje o ogroženosti", da ta zapis korenini v ugotovitvi, da želi nasprotna udeleženka prikazati sebe kot žrtev nasilja, čeprav so njena ravnanja že takrat potrjevala prav nasprotno, da zato ni moč upoštevati izpovedbe C. C. v zadevi I Kpr 000/2022 z dne 25. 1. 2023, da je (bila) nasprotna udeleženka žrtev nasilja s strani predlagatelja.

_**Sklepno glede pritožbe nasprotne udeleženke zoper I. tč. izreka sklepa z dne 4. 1. 2024**_

85. Sodno osebje je zmotno vročilo vlogi in USB ključek nasprotni udeleženki namesto njeni pooblaščenki pred narokom 20. 11. 2023. Sodišče prve stopnje je na naroku vlogi vročilo pooblaščenki nasprotne udeleženke in predvajalo zvočni posnetek, nato pa tudi v zvezi s tem posnetkom zaslišalo izvedenki. Sodišče prve stopnje je pooblaščenki nasprotne udeleženke dalo možnost, da se na naroku glede teh dejstev in dokazov izjavi, dalo ji je tudi dodatni rok za izjavo, 11. 12. 2023 je pooblaščenka nasprotne udeleženke prejela duplikat USB ključka, po izdanem sklepu z dne 13. 12. 2023 pa je vložila ugovor. Nasprotna udeleženka v pritožbi ne navede dejstev, ki bi terjali razpis naroka v zvezi z (ne)verodostojnostjo zvočnega zapisa iz USB ključka, ali katera relevantna dejstva bi bilo treba dodatno razčistiti z zaslišanjem izvedenk. Nasprotna udeleženka v ugovoru navaja, da način pogovora in določene teme razgovora med nasprotno udeleženko in otrokoma niso bile primerne, ne navaja pa relevantnih dejstev, na podlagi katerih bi izpodbijala vsebino zvočnega zapisa. Vsebina razgovora je psihično nasilje nasprotne udeleženke nad otrokoma, kar ugotavlja tudi izvedenka psihološke stroke, ki od pisnega mnenja dalje izpostavlja, da nasprotna udeleženka permanentno ogroža koristi otrok, da nima uvida v njihove koristi, da ju izkorišča v boju zoper predlagatelja. Ravnanj nasprotne udeleženke ni moč ovrednotiti drugače - da bi v tem postopku uspela s predlogom, da se ji otroka dodelita v varstvo in vzgojo - kot obliko "tekmovanja med staršema"38 posebej v luči, da ji ta pravica pripada, ker je mati otrok, neoziraje na posledice, da bi bila s tem otroka iztrgana iz okolja, kjer sta do sedaj živela in sta socialno vključena (šola, glasba, športne aktivnosti, prijatelji, ipd.) ter v katerem se dobro počutita in sta zelo uspešna, ob tem, da je prepričljivo dokazano, da so starševske kapacitete predlagatelja (bistveno) boljše od starševskih kapacitet nasprotne udeleženke.

86. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da za odločitev glede začasne odredbe in delni sklep ni odločilno dejstvo potek dogodka na ginekološki kliniki oziroma dogodek z dne 15. 11. 2023, s tem, da pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča prve stopnje kot prepričljive, predvsem pa, da zatrjevana dogodka ne morata spremeniti končne dokazne ocene glede utemeljenosti začasne odredbe in odločitve iz delnega sklepa.

87. V postopku pred CSD je bilo prepričljivo dokazano, da je nasprotna udeleženka "dramatizirala" ogroženost pred predlagateljem, mu očitala spolno zlorabo otrok, pa tudi številna druga ravnanja nasprotne udeleženke utemeljujejo ugotovitve izvedenke psihiatrične stroke, da je nasprotna udeleženka "na naroku dramatizirala", da je izkazovala željo po pozornosti, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je izvedenka uporabo tega termina ni konkretizirala v luči konkretnih ravnanj nasprotne udeleženke. Enako velja za izraz "bes" s katerim je izvedenka opisala ravnanja nasprotne udeleženke, posebej v zvezi z negativnimi čustvi, ki jih ima do predlagatelja in jih prenaša na otroka.

88. Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo poseglo v stike med nasprotno udeleženko in otrokoma, ker sta bila otroka ogrožena. Prepričljivo je bilo dokazano (ne le s stopnjo verjetnosti), da se psihično nasilje nasprotne udeleženke nad otrokoma stopnjuje, da nasprotna udeleženka ne more ponotranjiti, da s svojimi ravnanji ogroža koristi otrok, kljub dejstvu, da iz mnenja lečeče psihiatrinje izhaja, da se je njeno psihično stanje bistveno izboljšalo. Pritožbeno sodišče na nasprotno udeleženko znova apelira, da zaradi koristi otrok, ker otroka z njo potrebujeta kontinuirane stike, takoj in tudi po končanih stikih pod nadzorom ponotranji škodljivost svojih dosedanjih ravnanj do otrok, da sledi opozorilom in navodilom ustanovam - posebej CSD - ki so bile že sedaj močno vključene v rešitev spornega razmerja, kar ji bo omogočilo, da znova stopijo v ospredje njeni starševski potenciali, kar bo zagotavljalo otrokoma pospešeni osebnosti razvoj, kljub dejstvu, da sta otroka dodeljena v varstvo in vzgojo predlagatelju, s tem, da je na predlagatelju (tudi pravna) dolžnost, da pospešuje stike otrok z nasprotno udeleženko, ker je to tudi pomebna vsebina njegove starševske skrbi.

_**Glede odločitve o preživnini**_

89. Sodišče prve stopnje je odločilo o preživninski obveznosti nasprotne udeleženke od izdaje sklepa z dne 4. 1. 2024, čeprav še ni odločilo o stikih nasprotne udeleženke z otrokoma. Odločitev o obsegu stikov bo relevantna okoliščina za presojo, kakšna bo porazdelitev preživninskega bremena med udeležencema, odločitev v tem delu pa izpodbijata v pritožbah oba udeleženca. Sodišče prve stopnje tudi ni izvedlo dokazov, s katerimi sta udeleženca dokazovala materialne zmožnosti nasprotne stranke. Posledično je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje tudi glede preživninske obveznosti nasprotne udeleženke do izdaje izpodbijanega sklepa.

90. Nasprotna udeleženka utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni zaslišalo sestre predlagatelja, ki po navedbah predlagatelja prejema dohodke iz naslova oddajanja apartmajev, čeprav so apartmaji v lasti predlagatelja. Sodišče prve stopnje neutemeljeno tudi ni izvedlo dokaza v zvezi s številom apartmajev, ki se oddajajo, kar je med udeležencema sporno dejstvo, kakšna je cena najema in kakšen je dobiček od najema teh apartmajev. Nasprotna udeleženka je v tej zvezi dala substancirane navedbe in predlagala dokaze, v pritožbi pa določno navedla, kakšen prihodek ima oziroma bi lahko imel predlagatelj z oddajo apartmajev, kar vpliva na oceno njegovih materialnih zmožnosti. Enako velja za dokaze, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo glede dobička predlagatelja kot solastnika družbe. Utemeljen je tudi očitek predlagatelja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokazov glede realne najemnine, ki jo prejema nasprotna udeleženka z oddajo dveh stanovanj, in glede dodatnih zaslužkov, ki ji prejema izven opravljanja njenih delovnih obveznosti.

91. Pritožba nasprotne udeleženke utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno izračunalo plačila, ki jih je opravila nasprotna udeleženka za glasbeno šolo od septembra 2022 do novembra 2023, da sodišče ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih ni upoštevalo, da je nasprotna udeleženka od septembra 2021 do aprila 2022 plačevala glasbeno šolo in kupila šolske potrebščine, ker sta otroka pričela šolsko leto v I. in je le predlagatelju upoštevalo nakup šolskih potrebščin, da sodišče ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih ni upoštevalo stroškov, ki jih je imela, ko sta bila otroka pri njen na stikih, da ni dokazno ocenilo njenih stroškov najema in stroškov, ki so povezani z bivanjem otrok, ko sta bila otroka pri nasprotni udeleženki, da ni dokazno ocenilo navedb nasprotne udeleženke, ki je določno izpodbijala stroške, ki so povezani s članarino, vadnino in opreme otrok v zvezi z zunajšolskimi dejavnostmi otrok ter v ta namen pozivala predlagatelja, da predloži dokaze.

_**Glede odločitve o porazdelitvi/vračilu plačanih stroškov izvedenkama**_

92. Sodišče prve stopnje je na podlagi 55. in 101. člena ZNP-1 pravilno odločilo, da polovico stroškov za izvedenki krije nasprotna udeleženka, ker je bila izvedba teh dokazov potrebna zaradi zavarovanja koristi otroka, s tem, da je nasprotna udeleženka v vlogi z dne 5. 12. 2023 navedla39, da so stroški izvedencev skupni stroški, da teh stroškov ne nosi le en udeleženec, predlagatelj pa je zahteval, da mu nasprotna udeleženka povrne vse stroške postopka.

_**Glede odločitve o stikih**_

93. Sodišče prve stopnje v času izpodbijanega sklepa ni moglo odločiti o stikih nasprotne udeleženke z otrokoma z dokončnim sklepom tudi iz razloga, ker je na podlagi novih dejstev utemeljeno izdalo začasno odredbo o nadzorovanih stikih nasprotne udeleženke z otrokoma za čas devetih mesecev, zato je pravilno sklenilo, da bo dokončni sklep o stikih izdalo potem, ko bo izvedenka psihološke stroke opravila evalvacijo stikov po pregledu poročil CSD, hkrati pa je v ta namen pravilno razpisalo narok potem, ko se bodo zaključili stiki pod nadzorom. Gre za procesna sklepa, ki ju sodišče prve stopnje lahko tudi spremeni, če se bodo spremenile okoliščine.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

94. Pritožba nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 17. 10. 2023 ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

95. Pritožba zoper I. tč. sklepa z dne 4. 1. 2024 ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo ta sklep sodišča prve stopnje.

96. Pritožbeni razlogi nasprotne udeleženke in predlagatelja zoper V. in IX. tč. sklepa z dne 4. 1. 2024 so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke v tem delu ugodilo, v celoti pa je ugodilo pritožbi predlagatelja, ter odločitev sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ostalem delu je pritožbo nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 4. 1. 2024 zavrnilo in ta sklep v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo.

_**Glede razlogov za (delno) vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek**_ Sodišče prve stopnje mora odločiti še o stikih, ki so relevantno dejstvo za presojo, kakšna bo porazdelitev preživninskega bremena med udeležencema, s tem, da sodišče neutemeljeno ni izvedlo predlaganih dokazov, ki so relevantni za ugotovitev, kakšne so materialne zmožnosti udeležencev, in s tem, kakšne so mesečne potrebe otrok. Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ugotavlja, da samo ne more dopolniti postopka in odpraviti omenjenih pomanjkljivosti, s tem, da ta odločitev tudi ne bo povzročila hujše kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (355. člena ZPP).

O**dločitev o stroških pritožbenega postopka**

97. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Rojena ... 2013. 2 Rojena ... 2015. 3 S katerim je sodišče prve stopnje sklenilo, da se začasna odredba z dne 4. 7. 2022, ki je bila delno spremenjena s sklepom pritožbenega sodišča IV Cp 1405/2022 z dne 9. 9. 2022, v I. tč. spremeni tako, da otroka živita pri predlagatelju, da imata otroka z nasprotno udeleženko stike v prostorih in pod nadzorom strokovnih delavcev CSD vsako drugo sredo od 13.30 do 15.00, da tako določeni stiki pod nadzorom trajajo devet mesecev, da se začasno ukinejo vsi drugi osebni stiki, osebna srečanja na javnih in drugih nastopih hčera in ob drugih priložnostih, stiki po telefonu oziroma preko video klica, stiki preko pošiljanja sporočil ali stiki preko tretjih oseb, da ta začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka tega nepravdnega postopka oziroma drugačne začasne odločitve sodišča (podrobneje glej izrek tega sklepa na l. št. 963). 4 V tem delu - III. in IV. tč. izreka - gre za delni sklep. 5 Ki jih nasprotna udeleženka podrobno navaja v 8. alinejah na strani 2 pritožbe. 6 Ki jih nasprotna udeleženka navaja v 15. alinejah na strani 2 in 3 pritožbe. 7 Izpovedbo te priče nasprotna udeleženka povzema na šesti strani pritožbe. 8 Pritožba na strani sedem navaja deset alinej, kjer so navedene napotnice - zdravniški pregledi otrok pa niso bili opravljeni. 9 Pritožba del teh vprašanj povzame na str. 11-12. 10 Z dne 26. 10. 2023. 11 Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se pritožbeni razlogi iz pritožb nasprotne udeleženke zoper sklepa o začasni odredbi z dne 17. 10. 2023 in zoper I. tč. sklepa z dne 4. 1. 2024 ter pritožbe zoper preostale dele sklepa z dne 4. 1. 2024 vsebinsko prepletajo, zato pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe ni odgovarjal ločeno - po posamezni pritožbi - marveč enotno po vsebinskih sklopih, na koncu pa je dodalo sklepne ugotovitve v zvezi z vsako pritožbo. 12 Na naroku je pooblaščenka nasprotne udeleženka pojasnila, da ima "do devetindevetdeset vprašanj za izvedenko" (l. št. 950). Nasprotna udeleženka tudi neutemeljeno meni, da so bile storjene procesne kršitve, ker sodišče prve stopnje ni opravilo preverjanja, katere pripombe in vprašanja pooblaščenke nasprotne udeleženke so relevantna in posledično terjajo od izvedenk, da na njih odgovori. 13 Glej npr. mnenja CSD. 14 Kar ugotavlja CSD in tudi izvedenki - odločilne so ugotovitve sodišča prve stopnje iz sklepa z dne 4. 1. 2024, kjer je sodišče te dogodke določno opisalo in jih prepričljivo dokazno ocenilo. 15 Kar ugotavljajo - CSD in izvedenki. 16 Matej Čujovič: Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, op. 1088, str. 421. 17 Izjava je bila dana v času, ko so bili stiki že določeni z začasno odredbo, ker so konflikti med staršema že zelo ogrožali otroka. Nasprotna udeleženka tudi spregleda izjavi otrok, ki sta izjavila v času, ko sta bila brez soglasja predlagatelja vpisana v OŠ v I. in sta bivala pri nasprotni udeleženki v I., da pogrešata predlagatelja in prijatelje, ki jih imata na H. 18 In da bo denarno kaznovan zaradi postopkov, ki jih vodi zoper njega nasprotna udeleženka. 19 Izvedenci so že večkrat poudarili, da je pomembna vloga starševske skrbi, da starš zagotavlja otroku tudi zabavo (glasba, šport, ipd.) - primerjaj Matej Čujovič: Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, op. 1088, str. 420. 20 Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v zvezi s primarnim ciljem - zagotoviti koristi otroka z odločitvijo o dodelitvi - uporabilo zadosten in ustrezen nabor objektov in sredstev dokazovanja, torej ustrezno delavno metodo pri ugotavljanju resničnosti dejanskih trditev, argumentacija je prepričljiva, kar implicira zaupanje pritožbenega sodišča v rezultate, dobljene s takim postopkom in s tako argumentacijo - glej Jan Zobec: Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 1. knjiga, Ljubljana 2005, str. 93. Ne gre torej za to, da dokazi, ki so bili predlagani, pa jih sodišče prve stopnje ni izvedlo, tudi če bi bili izvedeni in bi posamezni dokaz uspel, ne bi mogel spremeniti končne dokazne ocene - to stališče je bilo v novejši sodni praksi preseženo - primerjaj Aleš Galič: Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 1. knjiga, Ljubljana 2005, str. 57 in v tej zvezi II Ips 554/99. 21 Oziroma v primerjavi z nasprotno udeleženko bistveno manj. 22 Glej npr. mnenje izvedenke psihološke stroke (l. št. 400). 23 Kar potrjuje tudi navedba nasprotne udeleženke v pritožbi: "Tudi predlagatelj je na zaslišanju izvedenke dejal, če bo izdan sklep o omejitvi stikov nasprotne udeleženke z otrokoma na stike pod nadzorom, bosta otroka to težko sprejela." 24 Glej mnenje CSD z dne 8. 9. 2021 (l. št. 18 - 21). Iz tega mnenja še izhaja, da ni podana ogroženost nasprotne udeleženke s strani predlagatelja, kot je zatrjevala nasprotna udeleženka, da je svoje izjave večkrat preklicala (glej povzetke njene nasprotujoče izjave iz sms, ki jih je poslala predlagatelju in do katerih se opredelil tudi CSD in njene neprepričljive navedbe razlogov, na podlagi katerih je zatrjevala spolno zlorabo otrok s strani predlagatelja - glej npr. predzadnji odstavek iz tega mnenja na l. št. 22). 25 Glej zaslišanje izvedenke psihiatrične stroke (942a): " gospa hčeri izkorišča za dosego svojih ciljev in namenov... drug primer so slike... gospa slika hčeri na mogočih in nemogočih lokacijah, s tem, da bi dokazala, kako slabi sta. Hčeri morata pozirati na različne načine..." 26 S tem, da načelo kontinuitete ni mogoče razlagati tako ozko, da bi otrok brez presoje vseh okoliščin neke družinske situacije vedno zaupali tistemu od staršev, ki bo še naprej živel v okolju, kjer je družina živela pred razpadom - Matej Čujovič: Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, str. 421. 27 Pa jih nimata, ker je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo, da so starševske sposobnosti predlagatelja boljše. 28 Kjer otroka živita od svojega rojstva - tudi v času tega postopka bivata na H. - le krajše obdobje po razpadu družine sta izmenjave živela na H. in v I., s tem, da sta ves čas (razen septembra 2021, ko ju je nasprotna udeleženka brez soglasja predlagatelja začasno prepisala v OŠ v I.) obiskovala OŠ na H., kjer sta zelo uspešna. 29 Iz teh razlogov tudi ni treba podrobneje z dokazi, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ugotavljati prednosti oziroma pomanjkljivosti posameznega udeleženca v odnosu z otrokoma, ker izvedeni dokazi zadoščajo za pravilno vrednotenje odločitve glede dodelitve otrok. 30 Pritožbeno sodišče v tem delu zavrača pritožbene navedbe, da bi bila otroka ogrožena, ker opravljata dela na kmetiji. 31 Pritožbeno sodišče s tem zapisom ne zmanjšuje pomena stikov otrok s sorodniki nasprotne udeleženke, ob predpostavki, da bodo prepoznali škodljivost dosedanjih ravnanj nasprotne udeleženke, s katerimi je ogrožala otroka. 32 Nasprotna udeleženka je ob začetku tega postopka že bivala v I. 33 Npr. nasprotna udeleženka je v predlogu za začasno odredbo z dne 30. 12. 2021 (l. št. 74-75) predlagala, da predlagatelj v času "skupnega starševstva" zagotovi vse prevoze otrok iz H. v I., hkrati pa mu je očitala, da je zamujal pri predaji otrok, ko je po službi otroka iz H. vozil v I., s tem, da je CSD npr. v mnenju z dne 12. 1. 2022 (l. št. 81-83 - smiselno enako pa izhaja tudi iz drugih mnenj CSD) izpostavil, da so vožnje otrok na relaciji H. (kjer otroka obiskujeta šolo in sta do sedaj živela) - I. prepogoste in zato niso v korist otrok, da je te prevoze treba zmanjšati in na ta način se bo vzpostavila struktura stikov, ki bo posledično zmanjševala konflikte med udeležencema, kar bo pozitivno vplivalo na koristi otrok. 34 Glej npr. izvedensko mnenje izvedenke psihološke stroke str. 22 (l. št. 398). 35 Kar izpostavlja tudi nasprotna udeleženka v pritožbi z dne 15. 2. 2024, kjer navaja, da je izvedenka očitala nasprotni udeleženki, da je na naroku "dramatizirala in izkazovala pozornost, da ima bes..." 36 Npr. iz mnenja izvedenke psihiatrične stroke izhaja, da "udeleženca iščeta drug pri drugem napake, pri čemer ima mati bolj razdiralen način, ki na vsak način želi očrniti predlagatelja, da se togo drži svojih principov in je prepričana, da ima vedno prav, da kadar želi doseči zadovoljitev svojih idej, naredi vse za to, da jih doseže, ob tem pa ne more kontrolirati svojega razdiralnega vedenja, kljub številnim dobronamernim opozorilom..." (l. št. 236-237). 37 Kot je bilo odločeno z začasno odredbo - sklepom sodišča prve stopnje z dne 4. 7. 2022 (289-296) v zvezi s sklepom VSL IV Cp 1405/2022 z dne 9. 9. 2022 (l. št. 359-368). 38 Primerjaj Matej Čujovič: Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, str. 421. 39 L. št. 927.