Jedro

Pogoj za prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari je v skladu z zakonsko določbo spor med udeleženci o velikosti njihovih deležev na njej. In to je v tem postopku izpolnjeno. Obstoj pogodbe, s katero sta se po mnenju predlagatelja udeleženca postopka dogovorila o višini deležev na skupnem premoženju, pridobljenem v trajanju njune zunajzakonske življenjske skupnosti, ne pomeni, da med udeležencema o tem ne more biti več spora. Obstoj sporazuma, ob dvomu kakšne pravne narave je ta, ne izključuje tega, da je med njima (po razpadu skupnosti) spor o velikosti deležev. Obstoj spora pa je pogoj za prekinitev postopka in napotitev določenega udeleženca na pravdo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek (I. točka izreka) in nasprotno udeleženko napotilo na pravdo zoper predlagatelja zaradi ugotovitve, da znaša njen delež na nepremičnini ID znak: parcela 000 299/2, ki predstavlja skupno premoženje udeležencev, 80 %, delež predlagatelja pa 20 % (II. točka izreka). Odločilo je še, da je nasprotna udeleženka dolžna tožbo vložiti v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa, da se postopek za delitev skupnega premoženja prekine, dokler pravda ne bo pravnomočno končana ter da bo v primeru, če nasprotna udeleženka ne bo ravnala po tem sklepu, nadaljevalo s postopkom, ne glede na okoliščine, zaradi katerih jo je napotilo na pravdo (III. in IV. točka izreka).

2. Sklep izpodbija predlagatelj, ki uveljavlja nepravilno uporabo materialnega prava in zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev sklepa in povrnitev pritožbenih stroškov. Vztraja, da med udeležencema ne more biti spora o predmetu delitve in o velikosti njunih deležev. Nasprotna udeleženka uveljavlja višji delež na nepremičnini, kot je vpisan v zemljiški knjigi na podlagi pogodbe o priznanju lastninske pravice v notarskem zapisu SV 00/09 z dne 18. 3. 2009. Notarski zapis je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Obstaja domneva resničnosti, kar je v zapisu potrjeno, zato vsebine pravnega posla, sklenjenega v notarskem zapisu, ni mogoče dokazno izpodbijati. Nasprotna udeleženka ne more dokazovati, da dogovor, ki je bil sestavljen v obliki notarskega zapisa, ne ustreza vsebini njunega pravnega razmerja. Nasprotna udeleženka bi lahko kvečjemu izpodbijala veljavnost tega zapisa, a v postopku ni podala nobenih navedb, iz katerih bi izhajalo, da bi imel navedeni zapis pomanjkljivosti in bi bil neveljaven, zaradi česar bi ga bilo treba izpodbijati. Sodišče bi zato moralo predloženi posel v notarskem zapisu obravnavati kot javno listino, iz katere izhaja in se v njej potrjuje, da nepremičnina spada v njuno skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja njune zunajzakonske življenjske skupnosti ter da sta deleža na navedenem premoženju enaka. Udeleženca postopka sta tako že z notarskim zapisom določila višino svojih deležev na nepremičnini. Zato ni podlage za prekinitev postopka in napotitev nasprotne udeleženke na pravdo, v kateri bi vložila zahtevek, da ima na sporni nepremičnini večji delež, kot je razviden iz javne listine. Nasprotna udeleženka ne more imeti pravnega interesa za vložitev tožbe, s katero bi zahtevala, da se ugotovi drugače od dogovorjenega, saj tožbeni zahtevek, kot naj bi ga postavila, glede na obstoj javne listine ni dopusten.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani nepravdni zadevi je tožnik predlagal delitev nepremičnine s parc. št. 299/2, k. o. ..., ki po pritožbeno nespornih ugotovitvah izpodbijanega sklepa predstavlja skupno premoženje udeležencev postopka, na katerem sta v zemljiški knjigi vpisana njuna enaka deleža (vsak do 1/2). Nasprotna udeleženka je ugovarjala, da deleži na tem premoženju še niso določeni in da je njen delež na nepremičnini kot skupnem premoženju višji, po njenih navedbah 80 %, pri čemer je v postopku utemeljevala, zakaj meni, da je tako. Predlagatelj je ves čas vztrajal na deležih, kot sta vpisana v zemljiški knjigi in navajal, da sta bila že določena s pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa SV 00/09 z dne 18. 3. 2009. 6. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, 155. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) določa, da sodišče odloči o delitvi, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Če je med njimi spor o enem ali drugem ali obojem, mora sodišče v skladu z 9. členom ZNP-1 prekiniti nepravdni postopek in napotiti na pravdo tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno.

7. Neutemeljena je pritožbena teza, da ne more biti spora o višini deležev, ker je bila sklenjena pogodba, ki je javna listina, glede katere velja domneva resničnosti; da tega kar je v njej zapisano, ni mogoče izpodbijati. Pogoj za prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari je v skladu z zakonsko določbo spor med udeleženci o velikosti njihovih deležev na njej. In to je v tem postopku izpolnjeno. Obstoj pogodbe, s katero sta se po mnenju predlagatelja udeleženca postopka dogovorila o višini deležev na skupnem premoženju, pridobljenem v trajanju njune zunajzakonske življenjske skupnosti, ne pomeni, da med udeležencema o tem ne more biti več spora.1 Obstoj sporazuma, ob dvomu kakšne pravne narave je ta, ne izključuje tega, da je med njima (po razpadu skupnosti) spor o velikosti deležev. Obstoj spora pa je pogoj za prekinitev postopka in napotitev določenega udeleženca na pravdo.2 Pravdno sodišče je namreč tisto, ki bo presojalo utemeljenost tožničine zahteve, ne pa nepravdno, ki lahko glede na spor o velikosti deležev postopa le tako, kot je odločilo. Drži, da je notarski zapis pogodbe javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Vendar gre za izpodbojno domnevo, kar pomeni, da lahko stranka dokazuje drugače. Ker nasprotna udeleženka nasprotuje domnevi o resničnosti tistega, kar je potrjeno v notarskem zapisu kot javni listini, bo notarski zapis, ob predhodno pravilnem in ustreznem oblikovanju zahtevka, upoštevan v pravdi kot vsi ostali dokazi, ki bodo podvrženi dokazni oceni. Nasprotna udeleženka doslej res (še) ni navajala, da bi bila pogodba v notarskem zapisu neveljavna ali kaj podobnega, vendar to nima vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa, saj je oblikovanje tožbenega zahtevka v njeni domeni. Kot je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje, sodišče ni dolžno natančneje oziroma popolno navesti vsebine tožbenega zahtevka, ampak mora stranka sama poskrbeti za vložitev tožbe s pravilno oblikovanim tožbenim zahtevkom, ki ga lahko oblikuje tudi drugače in širše ali ožje, pod pogojem, da je konkretna pravda pravno dopustna.3 Oblika pravnega varstva, ki ga bo zahtevala, je tako prepuščena na pravdo napoteni stranki. Ali bo imel tam postavljeni zahtevek podlago v zakonskih določbah, je stvar presoje pravdnega postopka in ne more biti v tem trenutku predmet nepravdnega postopka. Nasprotni udeleženki je treba glede na okoliščine primera omogočiti, da s tožbo dokazuje drugačen delež, kot je zapisan v pravnem poslu. Ali bo (ne)uspešna, pa je predmet pravne presoje v pravdnem postopku; v njem se bo presojalo, ali ji nuditi pravovarstvo. O pravici do ugotavljanja večjega deleža na premoženju bo odločeno v pravdi, v kateri bodo lahko vsebinsko obravnavani tudi vsi ugovori predlagatelja, ki jih podaja v pritožbi. Odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka zaradi odločitve o višini deležev udeležencev na stvari je torej pravilna, nasprotno pritožbeno naziranje pa zmotno.

8. Pritožbene navedbe so torej neutemeljene, višje sodišče pa tudi ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 42. členom ZNP-1 dolžno paziti po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v skladu s 353. členom ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 potrdilo.

9. Na podlagi 1. odstavka 40. člena ZNP-1 je pritožbeno sodišče odločilo, da predlagatelj krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj zakon ureja drugače le glede skupnih stroškov postopka, ki navedeni to niso.

1 Sodišče prve stopnje je povzelo bistvo vsebine pogodbe, a se ni strinjalo z navedbami predlagatelja, da spora o velikost deležev na nepremičnini ne more biti več, spričo česar ni podlage za napotitev na pravdo. 2 Nepravdno sodišče ne more samo odločati o utemeljenosti zahteve glede spornega deleža na delitvenem premoženju. 3 Na pravdo napotena stranka pri oblikovanju tožbenega zahtevka ni vezana na dikcijo napotitvenega sklepa. Sama mora formulirati tožbo tako, da zahteva ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja, ki temelji na tistem dejstvu, ki je bilo v postopku, iz katerega je napotena na pravdo, sporno. To končno pomeni, da lahko na pravdo napotena udeleženka postopka v tožbi uveljavlja tudi dejstva, ki jih ni navedla v zahtevi, ki jo je uveljavljala v nepravdnem postopku. Zato v fazi, ko nepravdno sodišče zaradi spora glede višine deleža na skupni nepremičnini, enega od udeležencev napoti na pravdo, tudi ni mogoče govoriti o nesklepčnosti takšnega zahtevka. O morebitni nesklepčnosti bo mogoče govoriti šele, ko bo napotena nasprotna udeleženka vložila tožbo (glej odl. VSL I Cp 211/2017, I Cp 814/2022 id.).