Jedro

Začetek postopka za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti poseže v dostojanstvo posameznika, zato je toliko bolj pomembno, da je odločitev o začetku postopka skrbno pretehtana in tudi ustrezno obrazložena. Sodna praksa je že zavzela stališče, da zgolj sklicevanje na navedbe v predlogu ne zadošča za začetek takega postopka. Prav tako diagnosticirane težave v zdravju same zase niso okoliščina, ki bi neposredno vodila v uvedbo tega postopka. Sodišče mora težave osebe (v zvezi s katero se uvaja postopek zaradi odvzema poslovne sposobnosti), ki naj bi vplivale na njeno razsodnost osebe, konkretno opredeliti in ugotoviti, ali te težave in njihova intenzivnost teoretično lahko povzročijo nerazsodnost te osebe. V sklepu o uvedbi postopka morajo navesti tiste okoliščine, ki naj bi bistveno vplivale na sposobnost osebe skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, in razloge, ki utemeljujejo sklep o njihovem verjetnem obstoju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je proti udeleženki po uradni dolžnosti uvedlo postopek zaradi odvzema poslovne sposobnosti. V obrazložitvi je zapisalo, da iz navedb v predlogu Centra Y., mnenja A. A., dr. med., spec. družinske med. ter predloženih mnenj K. K., dr. med., spec. psihiatrije izhajajo okoliščine, ki bi, če bi se izkazale za resnične, terjale, da se nasprotni udeleženki omeji oziroma odvzame poslovna sposobnost. 2. Proti sklepu se pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka, ki kot bistveno navaja, da je sklep sodišča neobrazložen, saj sodišče ne pojasni, katere konkretne okoliščine naj bi bistveno vplivale na sposobnost nasprotne udeleženke, da skrbi zase, svoje pravice in koristi. Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje, saj okoliščine, ki bi utemeljevale začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti, ne obstajajo. Priložena mnenja specialistov so prirejena, ker manjkajo nekateri odstavki. Iz njih tudi ni mogoče razbrati okoliščin, ki bi utemeljevale začetek postopka. S strani Centra za socialno delo X (CSD X) ni bil tekom prebivanja nasprotne udeleženke v Centru Y. nikoli izražen dvom v njeno poslovno sposobnost. Nasprotno udeleženko so vedno obravnavali kot poslovno sposobno, saj so jo vabili na sestanke na temo njene oskrbe, kjer je bila očitno sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi. Predlog za začetek postopka s strani Centra Y. je bil podan zgolj zato, ker med Centrom Y. in hčerko nasprotne udeleženke obstajajo spori glede njihove oskrbe in (ne)dodelitve enoposteljne sobe nasprotni udeleženki. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče začne postopek za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost (tretji odstavek 45. člena ZNP). V 44. členu ZNP so primeroma navedeni utemeljeni razlogi, in sicer, če posameznik zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

5. Začetek postopka za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti poseže v dostojanstvo posameznika, zato je toliko bolj pomembno, da je odločitev o začetku postopka skrbno pretehtana in tudi ustrezno obrazložena. Sodna praksa1 je že zavzela stališče, da zgolj sklicevanje na navedbe v predlogu ne zadošča za začetek takega postopka. Prav tako diagnosticirane težave v zdravju2 same zase niso okoliščina, ki bi neposredno vodila v uvedbo tega postopka. Sodišče mora težave osebe (v zvezi s katero se uvaja postopek zaradi odvzema poslovne sposobnosti), ki naj bi vplivale na njeno razsodnost osebe, konkretno opredeliti in ugotoviti, ali te težave in njihova intenzivnost teoretično lahko povzročijo nerazsodnost te osebe. V sklepu o uvedbi postopka morajo navesti tiste okoliščine, ki naj bi bistveno vplivale na sposobnost osebe skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, in razloge, ki utemeljujejo sklep o njihovem verjetnem obstoju.3

6. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev utemeljilo zgolj s sklicevanjem na okoliščine, navedene v predlogu Centra Y. in v njemu priloženih mnenjih specialistk družinske medicine in psihiatrije, ne da bi jih pri tem vsaj kritično pretreslo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče niti slutiti, kako, če sploh, bolezenski okvir nasprotne udeleženke vpliva na njeno poslovno sposobnost, ter zakaj, če sploh, je treba pričeti s postopkom za odvzem poslovne sposobnosti. Presoja pravilnosti sklepa je ob popolni podhranjenosti razlogov v tej smeri povsem onemogočena.

7. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. V njem bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti razloge v nakazani smeri, potem pa, odvisno od teh ugotovitev, uvesti postopek zaradi odvzema poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti, ali pa ne.

1 VSL Sklep I Cp 1274/2017 z 22. 8. 2017 in VSL sklep II Cp 1726/2014 z 3. 9. 2014 2 Kot izhaja iz zdravniškega potrdila A. A., dr. med., spec. družinske med., je nasprotna udeleženka pozabljiva, neorientirana, upočasnjena, spomin in ostale spoznavne sposobnosti so močno prizadete, tako da vplivajo na njeno znižano razpoloženje, socialne stike in vsakodnevno komunikacijo z drugimi stanovalci in osebjem Centra Y. 3 Tako VSL v sklepu II Cp 1726/2014 z 3. 9. 2014. Glej tudi sklep VSL II Cp 1870/2018 z 21. 11. 2018