Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ogroženosti otroka zaradi (neplačevanja) preživnine niti ni zatrjevala, še manj pa izkazala z zadostno stopnjo verjetnosti.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka v delu, ki se nanaša na stike ob sobotah, spremeni tako, da se stik namesto "vsako soboto v mesecu", določi "prve tri sobote v mesecu".

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se izpodbijani sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe tožene stranke in izdalo tudi po uradni dolžnosti začasno odredbo o stikih med mld. A. in tožencem, ki se začasno izvajajo tako, da prve tri mesece od izdaje začasne odredbe potekajo vsak ponedeljek in sredo, ko toženec otroka prevzame v vrtcu po zaključku vrtca do 18.30 ure, ko ga prevzame tožnica ter vsako soboto od 9.00 ure do 18.30 ure. Odločilo je tudi, da se v primeru odpadlega stika zaradi bolezni otroka stik nadomesti (1. točka izreka). Po poteku treh mesecev od izdaje začasne odredbe stiki potekajo vsak drugi petek, ko toženec otroka prevzame v vrtcu po zaključku varstva do sobote naslednjega dne do 18.30 ure; vsak ponedeljek, ko toženec otroka prevzame v vrtcu po zaključku varstva do 18.30 ure; vsako sredo, ko toženec prevzame otroka v vrtcu po zaključku varstva, do četrtka naslednjega dne, ko ga odpelje v vrtec; odpadli stik zaradi bolezni se nadomesti (2. točka izreka). Za primer kršitve obveznosti je sodišče določilo denarno kazen (3. točka izreka). Začasna odredba stopi v veljavo z dnem izdaje (4. točka izreka), ugovor in pritožba pa ne zadržita njene izvršitve (5. točka izreka). Kar je zahtevala tožena stranka več ali drugače je sodišče zavrnilo (II. točka izreka). Predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe s 25. 1. 2021, dopolnjen 27. 1. 2021, je sodišče zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je, da bo o stroških zavarovanja odločeno s končno odločbo (IV. točka izreka).

2. Tožeča stranka vlaga zoper sklep pritožbo in ugovor. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je sodišče prezrlo opozorila tožnice, da je toženec nasilen in škodljiv za otroka. Konec leta 2018 mu je policija odredila prepoved približevanja tožnici in sinu. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom s 13. 12. 2018 odredbo o prepovedi približevanja potrdilo, nato pa sklep podaljšalo še za 60 dni. Prilaga zdravniški izvid, iz katerega so razvidne poškodbe, ki jih je tožnica utrpela zaradi toženčevega fizičnega napada, ter zdravniški izvid, iz katerega so razvidne poškodbe, ki jih je utrpel tožničin oče. Zoper toženca sta pred Okrajnim sodiščem v Kočevju v teku kazenska postopka zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini in kaznivega dejanja grožnje. Toženec je nasilen tudi do tožničinega partnerja, o njegovem nasilju pa lahko izpričata tožničin oče in njen partner. Toženec tožnici ob predaji otroka vpričo otroka grozi, da ji bo prerezal vrat, da bo vse postrelil in podobno. 25. 11. 2020 je pri predaji sina tožnici grozil, jo žalil in dvakrat brcnil v njen avto. Sin se ga je zato bal in ni hotel iti k njemu na stik. A. s stikov prihaja jokav, prestrašen, z vneto zadnjico in močnimi sončnimi opeklinami po licu in hrbtu, poln modric in prask. Kot dokaz prilaga fotografije sina o tem kako izgleda, ko pride s stika s tožencem.

Tožnica v pritožbi še navaja, da bi moralo sodišče začasno določiti višjo preživnino, saj trenutno določena preživnina ne zadošča za sinovo preživljanje. Sklicuje se na že podane navedbe in dokaze in še navaja, da mora plačevati za vrtec 135,59 EUR.

Glede dolžine stikov navaja, da so določeni preširoko in niso v otrokovo največjo korist. Končati bi se morali prej in sicer najkasneje do 18. ure, saj tožnica potrebuje čas, da sina po stiku pripelje domov in mu da večerjo. A. se mora po celem dnevu umiriti in pripraviti na spanje. Tožnica je v vrtcu prevzemala A. do 14.30 ure, zato je pomembno, da se iste ure drži tudi toženec, saj bi sprememba rutine pri otroku povzročila stisko. Kadar je stik med vikendi, je nujno, da toženec otroka vrne najkasneje do 17. ure. A. nima izkušenj s spanjem in prenočevanjem v drugem okolju in bi predstavljalo zanj prenočevanje pri tožencu travmatično izkušnjo. A. pri tožencu ob sobotah čez dan ne spi, kot je to navajen v vrtcu ali pri tožnici, saj ga toženec ni sposoben pomiriti in uspavati. Toženec živi z materjo, ki je strastna kadilka in kadi v stanovanju v prisotnosti A. Stiki vsako soboto niso ustrezni, saj tožnica ne more iti z A. noben vikend na izlet. Toženec tudi pogosto nenapovedano odpove izvedbo stika.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano začasno odredbo uredilo stike med A. in njegovim očetom tako, da se ti postopno širijo, in sicer prve tri mesece ti potekajo vsak ponedeljek in sredo od prevzema otroka v vrtcu po zaključku varstva pa do 18.30 ure ter vsako soboto od 9. do 18.30 ure. Po poteku treh mesecev od izdaje začasne odredbe pa se stiki razširjajo še s spanjem pri tožencu in potekajo vsak drugi petek, ko toženec otroka prevzame v vrtcu po zaključku varstva, do sobote naslednjega dne do 18.30 ure; vsak ponedeljek od prevzema otroka v vrtcu po zaključku varstva do 18.30 ure ter vsako sredo od prevzema otroka v vrtcu po zaključku varstva, do četrtka naslednjega dne, ko ga toženec odpelje v vrtec.

6. Tožnica se zoper tako določen režim stikov pritožuje,1 saj prvostopenjsko sodišče ni ugodilo njenemu predlogu za določitev stikov pod nadzorom in ni določilo začasnega plačevanja preživnine. Prav tako meni, da so stiki določeni preširoko. Pritožbeni očitki glede stikov pod nadzorom in preživnine niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ogroženosti otroka zaradi (neplačevanja) preživnine niti ni zatrjevala, še manj pa izkazala z zadostno stopnjo verjetnosti. Pritožbeno sodišče tako ugotovitev prvostopenjskega sodišča v celoti sprejema. Pritožbena trditev, da otrok raste in ima večje potrebe, hrana in vrtec pa sta se podražila, so posplošene in izdaje začasne odredbe ne utemeljujejo. Tožeča stranka v pritožbi ne navede ničesar takega, kar bi pravilne ugotovitve prvostopenjskega sodišča o neizkazanosti pogojev za izdajo začasne odredbe izpodbilo. Pritožba zato v tem delu ni utemeljena.

7. Iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da bi bil otrok pri očetu tako ogrožen, da bi morali biti stiki nadzorovani in bi moralo sodišče izreči ukrep o stikih pod nadzorom. Center za socialno delo, kot tudi s strani sodišča postavljena sodna izvedenka B. B., nista ugotovila, da bi oče otroka kakorkoli ogrožal. Ravno obratno, center za socialno delo je med postopkom večkrat podal mnenje, da stiki pod nadzorom niso v največjo otrokovo korist. Tudi po mnenju izvedenke kaže toženec ustrezne starševske kapacitete, stiki pod nadzorom pa niso potrebni, saj je konfliktno stanje predvsem med staršema oziroma med odraslimi in ne med starši in otrokom2. Pritožbene navedbe, ki izpodbijajo zavrnitev predloga za določitev stikov pod nadzorom, zato niso utemeljene.

8. Nesporno je, da imata starša med sabo intenzivne konflikte in drug drugega obtožujeta. Tako konfliktno stanje med njima lahko negativno vpliva na otroka in njegovo počutje predvsem ob predaji na stike. Zato bi bilo treba po mnenju centra za socialno delo (s čimer izvedenka soglaša) uvesti dolgotrajni ukrep pri (obeh) starših v obliki nadzora skrbi staršev v odnosu do otroka.

9. Iz podatkov spisa izhaja, da je A. pediatrinja potrdila, da ima deček bolezen (hemofilija tip A), zaradi katere je toliko bolj podvržen modricam, ki so lahko posledica dečkovih vsakodnevnih aktivnosti ali padcev, ne pa nasilja s strani roditeljev, zato fotografije, na katere se sklicuje tožnica v pritožbi, ne spremenijo ugotovitve sodišča o tem, da toženec ne ogroža sina.

10. Pritožbene navedbe, da je sodišče z izpodbijano začasno odredbo stike določilo preširoko in da zato niso v največjo otrokovo korist, so posplošene. Prvostopenjsko sodišče je res določilo, da trajajo stiki do 18.30 ure, vendar ob upoštevanju, da prihajajo poletni meseci in se dan daljša to ne bo vplivalo na dečkov ustroj življenja oziroma rutino, kar očita tožnica v pritožbi.

11. Pač pa tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da so stiki v prvih treh mesecih ob sobotah določeni tako, da tožnica s sinom ne more preživeti nobenega vikenda skupaj. Ker tudi izvedenka v izvedenskem mnenju predlaga, naj bo prve tri mesece vikend stik ob sobotah določen (le) tri sobote na mesec, je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in določilo v prvih treh mesecih vikend stik za prve tri sobote v mesecu.

12. Ostale pritožbene navedbe niso odločilnega pomena in pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in izpodbijani, a nespremenjeni del sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

1 Tožnica je vložila zoper ugodilni del sklepa ugovor, zoper zavrnilni del pa pritožbo, ki ju je pritožbeno sodišče skupaj obravnavalo, saj od novele Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo (273.b člen ZIZ). V obravnavanem primeru sta se obe stranki izjavili glede predloga nasprotnih strank za izdajo začasne odredbe, postopek za zavarovanje, ki se je začel na predlog obeh strank, pred uveljavitvijo novele zakona, pa se nadaljuje po noveli, ki je v veljavi od 27. 3. 2021. 2 Listine, ki jih je predložila pritožnica, se nanašajo na dogodke iz preteklosti in ne izkazujejo, da bi toženec ogrožal otroka. Potrjujejo pa tožničine navedbe o konfliktnem odnosu med roditeljema.