Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz izpodbijane odločbe in podatkov upravnega spisa ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, za kakšno vrsto spora je tožena stranka pri odmeri stroškov odvetnici štela obravnavano zadevo niti iz kakšnih razlogov in niti ne na kakšni pravni podlagi. To pomeni, da zaradi pomanjkljive obrazložitve odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Bpp 641/2015 z dne 3. 6. 2016 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
1. Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijanim sklepom na predlog odvetnice A.A. (v nadaljevanju odvetnica) odločilo o odmeri nagrade in stroškov za storitve, ki jih je opravila iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe tožene stranke, opr. št. Bpp 641/2015 z dne 22. 10. 2015. Tožena stranka je odločila, da se odvetnici nagrada in stroški odmerijo v skupni višini 2.265,11 EUR in da se ji ta znesek izplača iz proračunskih sredstev tožene stranke (postavka Bpp).
2. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnila, da je bila prosilki B.B. (v nadaljevanju prosilka) z odločbo, opr. št. Bpp 641/2015 z dne 22. 10. 2015 odobrena redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru pod opr. št. P 596/2015, kot izvajalka te pomoči pa je bila določena odvetnica. Ta je dne 22. 3. 2016 toženi stranki predložila izpolnjeno napotnico ter priglasila stroške, ki so nastali z izvajanjem brezplačne pravne pomoči, pojasnila pa tudi, da je bil zoper prosilko sprožen postopek osebnega stečaja in da zato, da bi se izognila zamudi, vrača napotnici. Odvetnica je predložila tudi dokazilo o opravljenih storitvah, to je tožbo z dne 30. 10. 2015 in pripravljalno vlogo z dne 18. 2. 2016. Skladno s tem je tožena stranka odvetnici odmerila nagrado za opravljene odvetniške storitve. Za sestavo vloge ji je po tar. št. 18/1 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) priznala nagrado za sestavo tožbe v višini 4000 točk, za pripravljalno vlogo po tar. št. 19/1 OT 4000 točk ter priznala pavšal za materialne stroške v višini 2% v višini 90 točk, torej skupaj priznala odvetnici 8090 točk nagrade. Te točke je tožena stranka pomnožila z vrednostjo točke, določene v prvem odstavku 13. člena OT, nato pa še upoštevala določbo 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), ki določa, da je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu sicer pripadal po odvetniški tarifi. Tožena stranka je skladno s tem odvetnici priznala skupno nagrado v višino 2.265,11 EUR, od tega 1.856,65 EUR za odvetniške storitve in 408,46 EUR za DDV.
3. Državno pravobranilstvo, Zunanji oddelek v Kopru je kot pooblaščenec Republike Slovenije (v nadaljevanju tožeča stranka) zoper sklep vložilo pravočasno pritožbo. Tožeča stranka meni, da sodišče pri odmeri nagrade odvetnici ni pravilno upoštevalo tar. št. 18 OT, po kateri znaša vrednost storitve za sestavo tožbe in za pripravljalno vlogo največ 2000 točk, medtem ko je tožena stranka odvetnici za ti dve opravili odmerila nagrado v višini 4000 točk. Po mnenju tožeče stranke bi torej tožena stranka morala odvetnici za opravljeni opravili priznati za vsako po 2000 točk, nato pa še pavšal za materialne stroške v višini 50 točk (2 % od vrednosti storitve do 1000 točk in 1% vrednosti storitve nad 1000 točkami), torej skupaj 4.050 točk, ta znesek pa nato, skladno z določbo 17. člena ZOdv deliti na polovico ter ugotoviti, da je odvetnica upravičena do povračila nagrade in stroškov v višini 2.025 točk ali, ob upoštevanju vrednosti točke, ki je 0,459 EUR, v višini 929,48 EUR. Tožeča stranka nadalje ugotavlja, da bi tožena stranka morala tako priznani znesek povečati za 22 % DDV in torej odvetnici odmeriti priglašene stroške v skupni višini 1.133,96 EUR, njen višji zahtevek pa zavrniti. Sodišču predlaga, da njeni tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter samo odloči o nagradi odvetnici, podrejeno pa, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne v ponovni postopek toženi stranki.
4. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.
5. Sodišče je tožbo vročilo tudi prizadetima strankama, to je odvetnici in prosilki, kot tudi stečajnemu upravitelju C.C., imenovanemu v postopku osebnega stečaja, ki se vodi zoper prosilko. Prosilka in stečajni upravitelj na tožbo nista odgovorila, odvetnica pa je sodišču v odgovoru na tožbo predlagala, naj tožbo zavrne. Meni, da stališče tožeče stranke ni utemeljeno, saj OT določa, da znaša vrednost tarife v gospodarskih sporih 3000 točk, brezplačna pravna pomoč pa je bila prosilki dodeljena za uveljavitev prerekane izločitvene pravice. Po določbi 483. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se za gospodarski spor štejejo spori, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom, kar pomeni, da je šlo v obravnavanem primeru za gospodarski spor.
K točki I izreka:
6. Tožba je utemeljena.
7. Tar. št. 18 OT določa nagrade odvetnikom za sestavo tožb v pravdnem postopku. V 1. točki te tar. št. določa nagrade za sestavo tožbe glede na višino spornega predmeta, posebej nagrade na sestavo tožbe v gospodarskih sporih, v 2. točki pa nagrade na sestavo tožbe v drugih pravdnih zadevah. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pojasnila, za kakšno vrsto spora je štela obravnavano zadevo (oziroma celo navaja, da je nagrado odmerila po napotnici za izvršilni postopek, kar ne ustreza nobenemu podatku iz upravnega spisa), četudi je, glede na višino nagrade, ki jo je tožena stranka odmerila odvetnici, mogoče sklepati, da jo je tožena stranka štela za gospodarski spor. Zakaj je tožena stranka očitno štela, da je sporna zadeva gospodarski spor in ne za pravdna zadeva, v obrazložitvi ni pojasnjeno, prav tako tak podatek ne izhaja iz odločbe, št. Bpp 641/2015 z dne 22. 10. 2015, s katero je bila prosilki odobrena redna brezplačna pravna pomoč. Iz te odločbe sicer izhaja, da je bila prosilki brezplačna pravna pomoč odobrena v pravdnem postopku, na katerega je bila napotena na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru, ki je bil izdan v postopku osebnega stečaja zoper Č.Č., zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve, v obrazložitvi pa, med drugim, pojasnjeno, da se bodo v pravdnem postopku uredila premoženjskopravna razmerja med razvezanima zakoncema.
8. Iz izpodbijane odločbe in iz podatkov upravnega spisa torej ni mogoče z gotovostjo ugotoviti za kakšno vrsto spora je tožena stranka pri odmeri stroškov odvetnici štela obravnavano zadevo niti iz kakšnih razlogov in niti ne na kakšni pravni podlagi. To pomeni, da zaradi pomanjkljive obrazložitve odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka (7. točka prvega odstavka 237. člena v zvezi s prvim odstavkom 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP). Nerazumljiva, oziroma sama s sabo v nasprotju, pa je tudi obrazložitev odločitve tožene stranke o odmeri pavšala za materialne stroške. Tožena stranka je namreč navedla, da je te stroške priznala v višini 2%, kar ni skladno z določbo tretjega odstavka 11. člena OT (pavšalni znesek se izračuna v višini 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk, pa še v višini 1 % od presežka nad 1.000 točk), četudi je, po drugi strani, izračun pavšala v višini 90 točk skladen s to določbo OT, glede na priznanih 8000 točk nagrade. Obrazložitev tožene stranke je torej v tem delu sama s sabo v nasprotju in je ni mogoče preizkusiti.
9. Glede na navedeno je sodišče tožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku mora tožena stranka ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti. Ker je sodišče ugotovilo, da zaradi nepopolne obrazložitve odločitve ni mogoče preizkusiti, se tudi do tožbenih navedb tožeče stranke ni moglo opredeliti, pač pa bo to morala storiti tožena stranka v ponovljenem postopku.