Jedro

Pravočasnost pritožbe udeležencev, ki niso sodelovali v postopku na prvi stopnji, se tudi v zemljiškoknjižnem postopku presoja po določbah čl. 30 ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

Pri vložnih številkah 418 k.o. in 759 k.o. se odreja izbris zaznambe vložene pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozni zavrglo pritožbi A. P., iz Golnika in A. B., iz Ljubljane, proti sklepu Temeljnega sodišča v Kranju, Enote v Kranju Dn. št. 2352/94 z dne 27.9.1994. Proti sklepu sta vloženi dve pritožbi. Prvo vlagata skupaj A. B. in A. P., drugo pa A. P.. Vsebina obeh pritožb je naslednja: Pritožbi sta vloženi iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagana je razveljavitev sklepa. Pritožnika trdita, da jima gre lastnost udeleženca v postopku. Zaradi vpisa je prizadet njun pravni interes.

Sodišče jima ni hotelo vročiti sklepa, čeprav bi ga moralo. Njuna pravica do pritožbe ne more biti odvisna od datuma, kdaj je sodišče sklep pod Dn. št. 2352/94 vročilo D. Kranj. Sodišče je vpis dovolilo na podlagi nične pogodbe. Na ničnost je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Vzpostaviti bi moralo prvotno stanje. Ker sklep ni bil vročen, ne more veljati 30 dnevni rok od vročitve sklepa predlagatelju, ampak daljši rok. Ker gre za ničen in nezakonit vpis, za uveljavljanje ničnosti pa zakon ne določa roka, je tudi zato pritožba pravočasna in utemeljena.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pritožbi zavrglo.

Razlogi sodišča prve stopnje so izčrpni in v celoti pravilni. Glede na pritožbene trditve jih je torej mogoče le ponoviti: Predmet obravnavanja v pritožbenem postopku je vprašanje, ali je pravilno zavržena pritožba A. P. in A. B., torej, ali je njuna pritožba prepozna. Ker gre za procesno vprašanje, je presojo treba opraviti po času, ko sta vložila pritožbo. Takrat je že veljal Zakon o zemljiški knjigi (ZZK). Po določbi člena 65. citiranega zakona je pritožnikoma sicer mogoče priznati status udeležencev, katerih pravni interes utegne biti zaradi vpisa prizadet. Torej imata tudi pravico do pritožbe. V postopku za vpis v zemljiško knjigo pa se uporabljajo pravila Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), kot določa člen 63 ZZK. V 1. odstavku 30. člena ZNP je med drugim določeno, da udeleženci lahko vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji. Drugi odstavek istega člena pa določa, da mora udeleženec iz 1. odstavka tega člena vložiti pravno sredstvo v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da sta pritožnika nastopila v obravnavani zadevi šele s pritožbo, da torej v postopku na prvi stopnji nista sodelovala. Zato ne more držati pritožbena trditev, da je pomanjkljivost v tem, da jima sklep ni bil vročen in da zato zanju ne more veljati 30 dnevni rok od vročitve, ampak daljši. Pri tem pritožba ne pove, koliko daljši rok naj bi veljal. Za trditev, da sodišče prve stopnje ni hotelo vročiti sklepa pritožnikoma, v spisu ni nobene podlage. Vprašanje, ali je prvoten sklep ničen, presega obseg odločanja v tem postopku, ko gre samo za vprašanje, ali je bila pritožba prepozna in, ali je zato odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pravilna.

Po povedanem in glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje je torej pritožba bila prepozna, sodišče prve stopnje pa je zato pravilno ravnalo, ko jo je zavrglo. Pritožbo zoper obravnavani sklep je bilo zato treba zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 63 ZZK, 37 ZNP in 368 ZPP).