Jedro

Tožnik ni upravičen do plačila stroškov predpravdnega postopka, saj ne gre za potrebne stroške postopka, saj predpravdni postopek v odškodninskih sporih ni procesna predpostavka za vložitev tožbe, torej ne gre za potrebne stroške postopka, ki bi jih morala kriti nasprotna stranka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe v III. točki izreka delno spremeni tako, da so tožene stranke dolžne tožniku solidarno plačati še sodno takso v znesku 20,00 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sodbo, s katero je razsodilo, da so tožene stranke solidarno dolžne tožniku v roku 15 dni plačati odškodnino za nematerialno in materialno škodo v znesku 8.590,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in sicer prva tožena stranka od 21. 11. 2014 dalje do plačila, drugo tožena stranka in tretje tožena stranka pa od 22. 5. 2014 dalje do plačila (I. točka izreka). V nadaljevanju je odločilo, da so tožene stranke v roku 15 dni solidarno dolžne povrniti za tožečo stranko stroške tega delovnega spora v višini 2.966,79 EUR, na račun Delovnega in socialnega sodišča št. ..., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Odločilo je, da so tožene stranke v roku 15 dni solidarno dolžne plačati sodno takso za tožnika za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 230,00 EUR in za pritožbeni postopek v višini 250,00 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v A., št. ..., sklic na št. ... (III. točka izreka).

2. Tožnik vlaga pravočasno pritožbo in navaja, da se pritožuje le zoper odločitev o stroških postopka in sicer iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka po prvem odstavku in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da poleg že prisojenih pravnih stroškov naloži toženim strankam za tožnika solidarno povrniti na račun Delovnega in socialnega sodišča še dodatni znesek 2.216,25 EUR in tožniku neposredno solidarno povrniti 20,00 EUR iz naslova plačane sodne takse in 890,85 EUR iz naslova stroškov postopka. Tožniku pripada tudi povrnitev zneska 355,02 EUR iz naslova predpravdnega postopka. Podrejeno tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Sodišče je napačno odločilo, da je tožnik upravičen na podlagi 17. člena ZOdvT le do polovice potrebnih stroškov izvedenin, pričnin, tolmača in plačane sodne takse. Glede na 100 % uspeh v pravdi so tožene stranke dolžne tožniku povrniti tudi vse potrebne pravdne stroške in ne zgolj eno polovico. Pooblaščenec tožnika ni zastopal na podlagi odločbe Bpp, temveč na podlagi danega pooblastila s strani stranke, kar je razvidno tudi iz pooblastila, ki je vloženo v spis. Z odločbo Bpp pa je bilo med tožnikom, RS in pooblaščencem le dogovorjeno plačilo za opravljanje odvetniške storitve. Dogovor o plačilu stroškov zastopanja med odvetnikom in stranko pa je stvar njunega medsebojnega odnosa, ki ne more vplivati pozitivno niti negativno na obveznosti nasprotne stranke. Tudi v primeru "pro bono" zastopanja se potrebni stroški pravdnega postopka odmerijo na podlagi uspeha pravdnih strank v pravdnem postopku. V nadaljevanju pritožbe tožnik izračunava nagrado za katero meni, da je upravičen. Plačano sodno takso po sklepu sodišča o delni oprostitvi taks v znesku 20,00 EUR bi moralo sodišče toženim strankam naložiti v solidarno plačilo v celoti in to neposredno tožniku in ne na račun DSS. Stroški predpravdnega postopka so poseben postopek in pomenijo poskus mirne rešitve spora. Tožnik priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sodbo v izpodbijenem delu (stroški postopka) preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pa delno zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Pritožba uveljavlja bistveno kršitev pravil postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (odločitve o stroških postopka). Takšne kršitve sodišče ni storilo, je pa delno zmotno odločilo, kar bo obrazloženo v nadaljevanju. Prav tako ni podana kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba (odločitev o stroških) vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče v sodbi odločilo o stroških postopka pod II. točko in III. točko izreka sodbe. Iz povratnice v spisu izhaja, da je tožnikov pooblaščenec prejel navedeno sodbo dne 24. 4. 2018 in zoper sodbo vložil pritožbo 9. 5. 2018. Sodišče prve stopnje pa je v predmetni zadevi dne 9. 5. 2018 izdalo tudi dopolnilni sklep o stroških postopka, s katerim je odločilo, da so tožene stranke v roku 15 dni solidarno dolžne povrniti za tožnika stroške izvedencev in sicer za izvedenca za medicino - abdominalna kirurgija in travmatologa B.B. v višini 289,31 EUR, za izvedenca za varstvo pri delu v strojništvu C.C. v višini 455,98 EUR, za izvedenca za stroje in opremo - stroji in naprave D.D. v višini 661,47 EUR in za izvedenca za varstvo pri delu in požarno varnost E.E. v višini 332,49 EUR, na račun Delovnega in socialnega sodišča št. ..., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz povratnice o prejemu dopolnilnega sklepa izhaja, da je tožnikov pooblaščenec prejel sklep dne 14. 5. 2018, pri čemer pa zoper navedeni sklep ni vložil pritožbe, torej je dopolnilni sklep postal tudi pravnomočen. Iz obrazložitve dopolnilnega sklepa izhaja, da je sodišče v sodbi odločilo le o polovici stroškov, v preostali polovici pa ne, zato o tem odloča z dopolnilnim sklepom.

7. Tožnik v pritožbi navaja, da je upravičen tudi do stroškov predpravdnega postopka, kar pa ne drži. Sodišče stranki prizna le potrebne stroške postopka za pravdo na podlagi 155. člena ZPP ne pa vseh morebitnih stroškov postopka. V tem delu gre za razmerje med stranko in pooblaščencem. Tudi sicer ni utemeljen pritožbeni ugovor, da je odvetnik tožnika zastopal po pooblastilu in ne na podlagi odločbe o dodelitvi Bpp. Pritožbeno sodišče po pregledu celotnega spisa ugotavlja, da je bila v predmetni zadevi tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč in sicer po odločbi Bpp 736/2014 in Bpp 553/2016. Iz odločbe Bpp 736/2014 z dne 25. 11. 2014 izhaja, da se tožniku dodeli brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe, pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu kot oprostitev stroška postopka in da se za nudenje brezplačne pravne pomoči prosilcu določi odvetnik F.F. iz A. V spisu se tudi nahaja pooblastilo tožnika odvetniku F.F., kar nedvomno pomeni, da je bil pooblaščenec določen z odločbo Bpp, saj odločba Bpp ne nadomešča pooblastila, pač pa je potrebno, da upravičenec podpiše pooblastilo na podlagi določil ZPP. Torej je v predmetni zadevi tožnik upravičen do nagrade v polovični višini (17. člena Zakona o odvetništvu) v višini 2.966,79 EUR, pri čemer se stroški nakažejo na račun Delovnega in socialnega sodišča v A., kot je to pravilno odločilo sodišče prve stopnje. Ob navedenem tudi ni utemeljen pritožbeni ugovor, da je odvetnik upravičen do nagrade glede na dogovor med tožnikom in njim, pa tudi v primeru, če bi takšen dogovor dejansko obstajal, ne gre za potrebne stroške postopka, ki bi jih morale kriti nasprotne stranke. Glede na navedeno tožnikov ugovor ni utemeljen. Prav tako tožnik ni upravičen do plačila stroškov predpravdnega postopka, saj ne gre za potrebne stroške postopka, saj predpravdni postopek v odškodninskih sporih ni procesna predpostavka za vložitev tožbe, torej ne gre za potrebne stroške postopka, ki bi jih morala kriti nasprotna stranka.

8. Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločalo o plačilu sodnih taks (točka III) v višini 230,00 EUR in 250,00 EUR, katere so dolžne tožene stranke plačati na račun Delovnega in socialnega sodišča v A. Iz spisa dejansko tudi izhaja, da je tožnik osebno na račun Delovnega in socialnega sodišča v A. plačal delno sodno takso v višini 20,00 EUR, kot to sicer izhaja iz listinske številke 8, kar pa sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišču odločilo, da so tožene stranke dolžne tožniku - osebno povrniti plačano sodno takso v višini 20,00 EUR.

9. Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj je njegov uspeh v pritožbi neznaten. Odločitev temelji na določilih 165. člena ZPP.