Jedro

V zvezi z navedbami o pričetih postopkih za spremembo namenske rabe zemljišča in za pridobitev gradbenega dovoljenja sodišče pojasnjuje, da morebitno naknadno pridobljeno gradbeno dovoljenje sicer ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, vendar pa ga bosta tožnika lahko uveljavljala v morebitnem postopku prisilne izvršitve te odločbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku A.A. naložil, da mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo tam opisanega lesenega objekta na zemljišču s parc. št. 582/2 k.o. ... (1. točka izreka) ter ta objekt do 13. 9. 2013 na svoje stroške odstraniti in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje (2. točka izreka), sicer se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravila po drugih osebah ali s prisilitvijo (4. točka izreka), o izvršitvi odrejenega dejanja pa mora obvestiti pristojnega inšpektorja (5. točka izreka). Poleg tega je izrekel prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1; 4. točka izreka) in navedel, da posebni stroški v postopku niso nastali (6. točka izreka) ter da pritožba zoper izpodbijano odločbo ne zadrži njene izvršitve (7. točka izreka).

Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik kot investitor zgradil prej navedeni manj zahtevni objekt (stanovanjsko hišo) brez gradbenega dovoljenja, čeprav je za gradnjo takega objekta je predpisano gradbeno dovoljenje. Zato gre za nelegalno gradnjo.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov zoper izpodbijano odločbo zavrnil. Tožnika se z odločitvijo ne strinjata in vlagata tožbo, v kateri navajata, da sta objekt zgradila na svoji parceli, ker nimata drugega stanovanja, njuna družina pa ima 7 članov. Imata namen pridobiti gradbeno dovoljenje in sta zato že vložila vlogo za spremembo namenske rabe zemljišča gradnje. Menita, da je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe Zakona o graditvi objektov, z njeno izdajo pa so jima bile kršene tudi temeljne človekove pravice do zasebne lastnine in do nedotakljivosti stanovanja. Sodišču predlagata, naj izpodbijano odločbo odpravi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Iz izpodbijane prvostopenjske odločbe izhaja, da so bili z njo inšpekcijski ukrepi izrečeni zgolj tožniku A.A., vendar sta pritožbo zoper to odločbo vložila oba tožnika, na pritožbo obeh tožnikov pa se nanaša tudi drugostopenjska upravna odločba. Sodišče sklepa, da je drugostopenjski organ štel, da je tožnica B.B. z vložitvijo pritožbe zahtevala vstop v postopek (prvi odstavek 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP) in je z vsebinsko odločitvijo o njeni pritožbi tej zahtevi tudi ugodil. O tem drugostopenjska odločba sicer ne navaja nobenih razlogov, vendar procesni položaj B.B. med strankama ni sporen, zato se sodišče s tem vprašanjem ni ukvarjalo naprej.

Po prvem odstavku 3. člena ZGO-1 se gradnja novega objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Zakon s tem vzpostavlja splošno obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo vsakega objekta, razen enostavnih objektov, ki so kot izjema določeni v prvem odstavku 3. a člena tega zakona.

Po 12.1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, izvaja brez veljavnega gradbenega dovoljenja. Za odločitev, ali je obravnavani objekt nelegalna gradnja, je torej pravno pomembno le, ali je bilo za njegovo graditev pridobljeno gradbeno dovoljenje, razen če gre za enostavni objekt. Tožnika ugotovitev toženke, da obravnavanega objekta ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte in da za njegovo graditev ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, ne izpodbijata, ostali tožbeni razlogi pa glede na povedano ne morejo vplivati na odločitev. V zvezi z navedbami o pričetih postopkih za spremembo namenske rabe zemljišča in za pridobitev gradbenega dovoljenja sodišče dodaja, da morebitno naknadno pridobljeno gradbeno dovoljenje sicer ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, vendar pa ga bosta tožnika lahko uveljavljala v morebitnem postopku prisilne izvršitve te odločbe.

Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.